Sreda, 4. 11. 2020, 22.22
3 leta, 12 mesecev
Kaj bi se lahko naučili od dežele tisočerih jezer
Proti virusu jim uspeva to, o čemer lahko drugje po Evropi le sanjajo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,08
40
Finska ima glede omejevanja epidemije bolezni covid-19 najboljše rezultate v Evropi, a brez odrekanja in žrtev ni šlo.
Na Finskem je stopnja okuženosti z virusom, ki povzroča bolezen covid-19, komaj ena petina povprečne stopnje okuženosti v Evropski uniji. Eden od razlogov za to je tudi visoka stopnja digitalizacije v tej državi.
Evropa se pod bremenom trenutnega okrepljenega izbruha epidemije znova vedno tesneje zapira. Neugodnemu trendu tiho, a prepričljivo nasprotuje ena država, kjer že tako občutno nižje številke še upadajo – Finska.
Pri sosedih skoraj popolnoma nasprotno
Finska je za evropske medije in javnost ostala nekako v senci, delno tudi zato, ker je veliko pozornosti namenjene njihovi zahodni sosedi Švedski, ki je ubrala vidno drugačen pristop do epidemije. Švedi so namreč svojo strategijo utemeljili na priporočilih in manjših omejitvah, rezultati pa so, odvisno od tega, kako se jih jemlje in predstavi, po nekaterih merilih dobri, po drugih pa porazni.
Savna je neločljivi del finskega vsakdanjega življenja
Švedska namreč nima tako visokih stopenj obolelosti in celo smrtnosti kot nekatere druge evropske države, ki so poskusile strogo zapiranje države (s posledičnim hudim udarom za gospodarstvo in blaginjo države), a je stopnja smrtnosti na Švedskem vendarle desetkrat višja kot na Finskem, ki pa s svojim epidemiološko očitno uspešnim pristopom le ni zadala hujših udarcev svojemu gospodarstvu.
Ni boljših številk kot na Finskem
Finska je prepričljivo na dnu lestvice držav Evropske unije po številu novih primerov na prebivalca in edina v evropski sedemindvajseterici, ki ji je v zadnjih dveh tednih to vrednost uspelo celo znižati.
Celo Norveška, ki ni članica Evropske unije, ima bistveno večjo stopnjo obolelosti, čeprav tudi ta država velja za zgodbo o uspehu, saj je pri njih ta vrednost le približno desetina tiste, ki jo ima v Evropski uniji najbolj prizadeta država – Belgija.
V začetku oktobra so številke hitro rasle
Toda niti uspešni Finci niso bili brez težkih obdobij. Skrb zbujajoče je bilo videti, ko je bila na Finskem v začetku oktobra hitra rast okužb, je povedal glavni finski epidemiolog Mika Salminen, ta zdaj meni, da je pri njih vrhunec tega vala epidemije že mimo.
Uradni finski viri uspeh pripisujejo tudi hitremu odzivu oblasti. Marca so, kot marsikje po Evropi, popolnoma ustavili državo, kar je pri njih trajalo dva meseca, so pa tudi omejili potovanja v prestolnico in iz nje, poročajo tuje medijske agencije.
Aplikacijo prenesla skoraj polovica prebivalcev
Po koncu teh prvih ukrepov se je finska družba večinoma odprla, slednje stikom okuženih pa so večinoma zaupali svoji učinkoviti aplikaciji Koronavilkku (v prevodu: koronska bliskavica), ki so jo Finci sprejeli v veliko večjem obsegu, kot so svoje aplikacije sprejeli po drugih evropskih državah (vsaka evropska država ima še vedno svojo aplikacijo, te so med seboj večinoma nezdružljive).
Finska je redko poseljena država, kar gotovo pomaga pri ohranjanju varne razdalje med ljudmi in s tem tudi ori obvladovanju epidemije.
V državi z okrog 5,5 milijona prebivalci so namreč prešteli več kot 2,5 milijona prenosov te aplikacije, kar dokazuje, da veliko Fincev ni imelo pomislekov o varovanju zasebnosti in funkcionalnosti, saj so svojim oblastem zaupali, da je pri tem vse tako, kot jim zagotavljajo.
Finska najbolj pozitivno usmerjena
Ravno ta visoka stopnja zaupanja v oblasti, ki je kljub velikim razlikam v pristopu do epidemije tradicionalno prisotna v vseh skandinavskih državah, pojasnjuje, da Finci niso imeli pomislekov in se niso pretirano upirali niti najbolj strogim in nepriljubljenim ukrepom, kot je bila spomladanska zapora družbe.
Finska premierka Sanna Marin
Finci so ne le spoštovali ukrepe, temveč so jih tudi precej obrnili sebi v prid. Raziskava Evropskega parlamenta je namreč pokazala, da je od vseh držav članic Evropske unije ravno Finska najbolj pozitivno usmerjena v zvezi z omejitvami, ki jih prinašajo ukrepi za zajezitev epidemije bolezni covid-19,
Digitalizacija je pomagala pri hitrem prilagajanju
Skoraj četrtina vprašanih Fincev v tej raziskavi, natančneje 23 odstotkov, je celo odgovorila, da je spomladanski lockdown izboljšal njihova življenja.
Eden od razlogov za to je bil gotovo hiter in preprost prehod na delo od doma pri vseh poklicih, kjer je to izvedljivo, pri čemer imata pomembno vlogo odlično stanje telekomunikacij in visoka stopnja digitalizacije v državi.
Finci manj odvisni od druženj
Pri uspešnem zagotavljanju varne razdalje med ljudmi, ki je najbolj ključen dejavnik preprečevanja širjenja okužbe, pa nima pomembne vloge le zelo učinkovito strukturirano finsko gospodarstvo, ki omogoča uspešno delovanje, tudi ko velika večina zaposlenih ni fizično prisotna na svojih delovnih mestih.
Finska je vendarle redko poseljena država, brez velemest in le z nekaj velikimi mesti. To je sicer podobno kot v Sloveniji, a je družabno življenje Fincev v povprečju bistveno drugačno kot v Sloveniji. Če v Sloveniji številni ne morejo brez kavic in/ali gostiln ter drugih oblik neposrednega druženja, so Finci veliko bolj zadržani.
"Radi smo malce izolirani"
Finci radi preživljajo čas na odprtem in v naravi, kar je sicer značilno tudi za številne ljudi v Sloveniji, a vendarle ne čutijo takšne potrebe po neposrednem druženju kot marsikdo v jadranskih in sredozemskih državah.
"Radi se zadržujemo sami in v svojem ozkem krogu, radi smo malce izolirani," je za medijsko agencijo AFP povedala izredna profesorica družbene psihologije na helsinški univerzi Nelli Hankonen,
Osamljenost ruši mentalno zdravje
Toda epidemiološki uspeh ima tudi svojo temno plat, tisto, ki jo ob epidemiji in spremljajočih ukrepih (ne glede na njihove razlike) zaznavajo povsod. Osamljenost, ki so jo omejevalni ukrepi še poglobili, je močno povečala težave z mentalnim zdravjem.
Finska, kjer o tovrstnih težavah poroča že vsak peti prebivalec, je po tem neželenem merilu prva med državami Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Podporo za te težave pa je težje zagotoviti, je opozorila Hankonenova.
Na ulicah skoraj normalno, a velikih druženj ni
Življenje na ulicah, trgovinah, v restavracijah in drugih javnih krajih finske prestolnice je, še poroča agencija AFP, skoraj takšno, kot je bilo pred epidemijo. Ni veliko ljudi, ki bi nosili maske, čeprav so finske oblasti pred kratkim začele priporočati njihovo uporabo.
A previdnosti ne manjka. Ljudje se dosledno izogibajo velikim druženjem in se še bolj previdno zadržujejo v svojih ozkih družbenih krogih.
Trdnjava Suomenlinna na istoimenskem otoku pri finski prestolnici Helsinki
Gostinstvo vendarle trpi
Restavracije so normalno odprte, a so v notranjih prostorih število gostov morali prepoloviti, medtem ko na odprtih prostorih restavracij omejitev ni.
Številne prostore restavracij, tako zunanje kot notranje, so prepletli s steklenimi pregradami in pregradami iz pleksistekla, te ustvarjalni oblikovalci dopolnjujejo z rožicami, rastlinami in svetili za ustvarjanje pristnejšega vzdušja zasebnosti, ki je drugačno od golih in hladnih pregrad.
A vendarle gostinci tudi na Finskem tožijo zaradi velikega upada prometa, ki jih sili v množična odpuščanja v tej panogi. Ravno takšne pregrade pa so pripomogle k temu, da izpadi ne bi bili še večji.
Gospodarstvo z veliko manjšimi rdečimi številkami
Kljub temu, da so tudi na Finskem nekatere panoge veliko bolj prizadete kot druge, imajo v tej severni državi dovolj razlogov za optimizem.
Medtem ko je v drugem letošnjem trimesečju gospodarstvo Evropske unije v povprečju počepnilo za 14 odstotkov, se je obseg finskega gospodarstva skrčil samo za 6,4 odstotka. Tudi to je pomemben vidik zmage finskega odgovornega vedenja ob epidemiji bolezni covid-19.
40