Petek, 7. 11. 2025, 17.31
2 uri, 11 minut
Župani: Šutarjev zakon v pravo smer. Romi: Nekateri predlogi so prestrogi.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,70
Župani se z ukrepi načeloma strinjajo, vendar pa so poudarili, da je treba počakati, kaj bo na koncu dejansko sprejeto.
Župani iz jugovzhodne Slovenije in Posavja ocenjujejo, da gredo ukrepi t. i. Šutarjevega zakona, ki ga v DZ pošilja vlada, v pravo smer. "Je pa vprašanje, kaj bo na koncu zares sprejeto," pravi brežiški župan Ivan Molan. Ribniški župan Samo Pogorelc meni, da bi morali ukrepi veljati za nedoločen čas, da ne bodo odvisni od vsakokratne vlade.
Molan opozarja, da je bilo do zdaj v državni zbor poslanih že veliko podobnih predlogov, pa so jih poslanci z dopolnili povsem spremenili ali pa jih niso sprejeli. "Zato je treba počakati, kaj bo na koncu dejansko potrjeno, potem pa bomo lahko podali neko objektivno oceno," je dejal za STA.
Veliko bo po njegovih besedah odvisno tudi od realizacije sprejetih ukrepov. "Pogosto je namreč kaj na zunaj videti lepo, medtem ko se prave težave skrivajo v podrobnostih," je dodal.
S predlogom zakona Molan še ni podrobneje seznanjen, zato posameznih ukrepov še ne more komentirati. Osebno ga najbolj zanima, kako bo na koncu rešeno to, da bodo Romi za svoje početje odgovarjali, in kako bodo obravnavani tako kot vsi drugi.
Kar zadeva ukrepe iz zakona, ki se nanašajo na zagotavljanje varnosti, se Molan ne boji, da jih policija ne bi izvajala, bolj ga skrbi preostalo.
Pogorelc za čimprejšnje sprejetje
Ribniški župan Pogorelc predvidene ukrepe pozdravlja in si želi, da bi bili sprejeti najmanj v predlagani obliki in čim prej: "Da nas ne odnese v čas volitev, ko bi lahko stvar spet obstala."
Opozarja tudi, da bo treba nekatere ukrepe še dodelati. Predvsem ga moti njihova omejena veljavnost, ker bo treba, če bo potrebno podaljševanje, znova zbrati večino v državnem zboru. "Zadevo bi bilo zato smiselno obrniti drugače, in sicer tako, da bi ukrepi veljali nedoločen čas, hkrati pa bi se redno preverjalo, ali so še potrebni oz. ali jih je treba spremeniti," je dejal za STA.
Prepoznava registrskih tablic po vsej državi
Glede konkretnih ukrepov meni, da bi bilo smiselno, da se prepoznavanje registrskih tablic uporablja po vsej državi, "saj živimo v digitalni dobi", tudi ukrepi, povezani z nosečimi mladoletnicami, mlajšimi od 15 let, bi morali veljati za vse mladoletnice, torej do 18. leta starosti. Skrbi ga tudi ukrep, da bodo v teh primerih z otroškimi dodatki razpolagali centri za socialno delo. "Že do zdaj se je velikokrat pokazalo, da centri niso kos takim ukrepom, saj se pojavljajo razni pritiski na zaposlene," je dejal.
Pogorelcu se zdi vprašljiv tudi ukrep, da bodo morale občine deset odstotkov javnih del rezervirati za Rome. Težava je, da imajo mnogi Romi dolgove, in ko dobijo plačo, se jim del takoj zaseže za njihovo poplačilo, zaradi česar se mnogi ne odločajo za javna dela, pravi. Predlaga tudi, da bi država ustanovila posebna socialna podjetja, ki bi zaposlovala Rome.
Sicer pa zanika mnenja nekaterih pravnikov, da so predlagani ukrepi preveč represivni. "Za varnost je treba poskrbeti. Če kdo misli, da je to represija, naj pride v naše občine, povpraša družino Šutar, pa še kakšno drugo družino, lahko tudi mene ali tistega srednješolca, ki so ga pretepli pred LokalPatriotom, kako je, če je človek napaden," je dodal.
Župan Škocjana Jože Kapler predlagane ukrepe pozdravlja, a tudi on izpostavlja, da bo pomembno, kaj bo na koncu dejansko sprejeto in kako se bo izvajalo. "Le dosledno izvajanje zakona bo pripomoglo, da se bo stanje v jugovzhodni Sloveniji in širše izboljšalo. Do zdaj je bilo doslednosti premalo," je dejal za STA.
Novomeški župan Gregor Macedoni bo predlog zakona komentiral, ko ga bo videl.
Predstavniki Romov: Nekateri ukrepi so prestrogi
Predstavniki Romov predlogu t. i. Šutarjevega zakona, ki ga v DZ pošilja vlada, načeloma ne nasprotujejo, opozarjajo pa, da je treba preveriti ustavnost nekaterih načrtovanih ukrepov. Predstavnik črnomaljskih Romov Zvonko Golobič opozarja tudi na prestroge ukrepe glede socialnih pomoči. "Ti bi lahko Rome pahnili v še večjo revščino," meni.
Predstavniki Romov svarijo pred možno neustavnostjo nekaterih ukrepov
Predsednik Zveze Romov Slovenije in predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc se strinja s sprejetjem ukrepov, ki preprečujejo kriminal in dejanja, zaradi katerih je sploh prišlo do zakona.
Predsednik Zveze Romov Slovenije in predsednik Sveta romske skupnosti Jožek Horvat Muc se strinja s sprejetjem ukrepov, ki preprečujejo kriminal in dejanja, zaradi katerih je sploh prišlo do zakona. Opozarja pa, da je treba zakon oblikovati na način, da v njem predvideni ukrepi ne bodo ustavno sporni, kar sicer opozarjajo nekateri pravniki. "Zato bi morala vlada nekatere predlagane ukrepe dati v presojo pravnikom ter pridobiti mnenje, ali so v skladu z ustavo in pravnimi normami," je dejal za STA. Pri tem opozarja, da bo zakon veljal enako za vse in ne zgolj za Rome.
V zakonu pogreša tudi ukrepe, ki bi pripomogli k hitrejšemu urejanju romskih naselij in izboljšanju kakovosti življenja Romov. Teh ukrepov v predlogu zdaj skorajda ni, ugotavlja.
Podobno je danes v DZ ocenil podpredsednik sveta romske skupnosti Fatmir Bečiri. Zakon podpira in upa, da bodo z ukrepi, zapisanimi v njem, pripomogli k izboljšanju razmer tudi za romsko skupnost. Bo pa treba nekatere ukrepe tudi izboljšati in dodati v zakonodajo, je dejal.
Predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti iz Črnomlja Zvonko Golobič opozarja, da bo zakon, v kolikor bo sprejet v predlagani obliki, med Romi "izkopal socialno brezno". Trenutni predlog namreč omogoča posege v socialne transferje, "kar pa bo povečalo revščino med Romi, posledično tudi kriminal," je ocenil za STA.
Strinja je, da je treba kriminal preprečevati, se ga pa je treba po njegovi oceni lotiti pri koreninah, ne pri posledicah. "Mi lahko iz naselja odpeljemo posameznika ali dva, ampak hitro bo nekdo vskočil v njihove čevlje in nadaljeval z njegovim delom," opozarja. Rešitve, kako se lotiti kriminala v njegovih koreninah, sam sicer nima. "To naj povedo tisti, ki so za to pristojni," je poudaril. Nima pa nič proti, če se socialne transferje odvzame nekomu, ki na primer vozi avtomobil za 50.000 evrov.
Romski svetnik v občinskem svetu Mestne občine Novo mesto Duško Smajek posebnega mnenja o predlogu zakona nima. Kot pravi, tisti, ki so ga pripravili, verjetno vedo kaj delajo. Kritičen pa je do dela centrov za socialno delo. Ko gre za izkoriščanje socialnih transferjev, bi ti morali po njegovi oceni ukrepati že prej.
Opozicija bo ob odločanju o Šutarjevemu zakonu sledila mnenju županov
NSi in Demokrati napovedujejo, da bodo pri odločanju o podpori Šutarjevemu zakonu z vladnimi ukrepi za zagotavljanje varnosti sledili mnenju županov jugovzhodne Slovenije, ki najbolje poznajo razmere na terenu. V NSi sicer menijo, da gre pri predlogu tudi za reševanje politične kože vladajočih, na njihovo odgovornost opozarjajo tudi Demokrati.
V NSi sicer dvomijo, da bo v četrtek na vladi potrjen predlog ugledal luč sveta v uporabni obliki.
Predlagan Šutarjev zakon je vodja strankinih poslancev Janez Cigler Kralj danes opisal kot "Golobov radikalni kazenski zakonik", v stranki pa menijo, da gre za reševanje politične kože predsednika vlade in ministra za delo Luke Mesca.
Predlagan Šutarjev zakon je vodja strankinih poslancev Janez Cigler Kralj danes opisal kot "Golobov radikalni kazenski zakonik", v stranki pa menijo, da gre za reševanje politične kože predsednika vlade in ministra za delo Luke Mesca. Prepričani so namreč, da sta prav onadva najodgovornejša za nastalo situacijo, pri čemer jima očitajo zlasti blokiranje sistematičnega reševanja romske problematike in zakonodajnega svežnja, ki zadeva romska vprašanja in so ga najprej župani jugovzhodne Slovenije, nato pa še večkrat NSi vložili v parlamentarni postopek.
Izpostavljajo, da so med predlogi tudi ukrepi, ki so možni že po obstoječi zakonodaji. Cigler Kralj je pri tem izpostavil možnost hišne preiskave brez odredbe sodišča, ki je po njegovih navedbah možna že zdaj v primeru ogrožanja življenja ali varnosti določenega območja.
"Želimo si, da zakon prinese več reda"
"Ne glede na to, kakšen zakon bo, si želimo, da prinese več reda," je dodala Čadonič Špelič. Še pomembneje pa bo po njenih besedah, kako bodo institucije te ukrepe izvajale, to pa bo tudi podlaga za presojanje, ali je zakon dosegel svoje namen, je izpostavila.
Glede podpore NSi predlaganemu vladnemu zakonu pa so v NSi pojasnili, da bodo pri tem sledili zlasti mnenju županov jugovzhodne Slovenije, za katere ocenjujejo, da so najkompetentnejši za presojanje ustreznosti ukrepov, saj poznajo dejanske razmere na terenu. Obljubljajo pa, da bodo v stranki pozorno pregledali vse člene.
Bianco podpore vnaprej ne dajejo
Podobno se bodo glede podpore odločali tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev, je dejal njen vodja in predsednik Demokratov Anže Logar. "Župani ga pozdravljajo, mislim, da je to pomembno sporočilo, pravijo, da je treba nekaj narediti," je pojasnil. A obenem je izpostavil, da bianco podpore vnaprej ne dajejo.
"Župani ga pozdravljajo, mislim, da je to pomembno sporočilo, pravijo, da je treba nekaj narediti," je o Šutarjevem zakonu pojasnil Anže Logar. Obenem je izpostavil, da bianco podpore vnaprej ne dajejo.
Logar je sicer ocenil še, da gredo nekatere rešitve v predlaganem omnibus zakonu v pravo smer, po njegovih besedah pa je šokantneje, da kljub že zdaj obstoječim pristojnostim dosedanje preganjanje posameznih kaznivih dejanj ni dalo jasnega rezultata v obsodbi ali umiku storilcev iz okolja.
Meni tudi, da se je v pripravo zakona vpletla nedoslednost. "Potem pa je predsednik vlade rekel še, da se bo ta materija spreminjala tudi v državnem zboru. Mislim, da to poraja dvom v ustavno vodotesnost predloga," je navedel Logar.
Tudi on je opozoril, da so bile nekatere rešitve v preteklih letih v parlamentarnem postopku že večkrat predlagane. Zato predlagani omnibus zakon ne sme biti nadomestilo za ugotavljanje odgovornosti. "Aktualna vladajoča politika mora na nek način tudi jasno povedati, kje je v treh letih in pol na oblasti zgrešila, da je prišlo tudi do tega dogodka," je dejal Logar.
V SDS danes izjav o predlaganih vladnih ukrepih niso dajali
NSi in Demokrati pa so danes komentirali tudi aktivacijo 37. člena zakona o obrambi, ki omogoča pomoč vojske policiji pri varovanju meje. Cigler Kralj meni, da se "pošten državljan nima kaj bati vojske". Izpostavil pa je tudi, da civilna družba tudi pri tem predlogu dviga glas, zato bodo po njegovih besedah šele videli, kako bo premier Golob to preživel.
Logar pa meni, da gre za izpolnjevanje preuranjene napovedi predsednika vlade, ki je napovedal aktivacijo tega člena. "Težko si predstavljam, da ni v policijskih vrstah 40 posameznikov, ki lahko nadomestijo ali okrepijo policijske enote v jugovzhodni Sloveniji," je dejal.
V SDS danes izjav za medije o predlaganih vladnih ukrepih niso dajali.
Sicer pa je vlada v četrtek sprejela tudi predlog novele zakona v Sovi. V NSi ga še proučujejo, zato ga še ne morejo komentirati, so pa v mandatu aktualne vlade izjemno pozorni in občutljivi, ko gre za spremembe, ki se nanašajo na policijo in Sovo, je danes poudaril Janez Cigler Kralj.
Kot je dejal, si je vlada podredila policijo, različne službe in preiskovalne komisije pa zlorablja, da onemogoča opozicijo ter demokratični nadzor policije in obveščevalnih ter varnostnih služb. "Lahko samo pričakujemo, da je tudi zakon o Sovi namenjen temu, da se nadaljuje represija nad demokratičnimi institucijami in demokracijo v naši državi," ugotavlja Cigler Kralj.
Logar pa je ocenil, da ni nič narobe, če ima policija pooblastila za dostop do podatkov telekomunikacijskega sredstva za beleženje komunikacijskega prometa na sredstvu.
