Robert Golob
Četrtek, 6. 11. 2025, 15.56
2 tedna, 5 dni
Premier Golob: Šutarjev zakon ni namenjen kaznovanju, ampak preventivi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,22
Vladna ekipa premierja Roberta Goloba je redno tedensko sejo začela z dobro uro zamika, saj so se pred tem o predlaganih ukrepih dopoldne usklajevali še koalicijski partnerji.
Vlada je na današnji seji sprejela predlog Šutarjevega zakona, ki vsebuje nabor ukrepov za zagotavljanje varnosti. Zakon posega v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Po besedah predsednika vlade Roberta Goloba je namenjen zlasti preventivi in boju z nezakonitim orožjem. Vlada je tudi aktivirala pomoč vojske policiji pri varovanju meje.
Predsednik vlade Robert Golob je na novinarski konferenci povedal, da je vlada na današnji seji potrdila tako imenovani Šutarjev zakon, ki ga je premier Golob napovedal po napadu v Novem mestu, v katerem je umrl 48-letni Aleš Šutar. Kot je povedal premier, je bil zakon sprejet brez glasu proti. Vlada je sprejela predlog Šutarjevega zakona z ukrepi za zagotavljanje varnosti.
Po Golobovih besedah predlog zakona daje nekatere odgovore, na kakšen način povečati varnost v družbi. Z njim so po njegovih besedah napovedali boj proti kriminalu, ne proti posamezni etnični skupini. Zatrdil je, da predlog ni namenjen kaznovanju, ampak preventivi.
Dodatna pooblastila za ukrepanje policije na varnostno tveganih območjih.
Predlog zakona med drugim prinaša dodatna pooblastila za ukrepanje policije na varnostno tveganih območjih. Vstop v prostore oziroma v avtomobile brez odredbe sodišča bo po besedah Goloba namenjen izključno in samo zasegu orožja in ni namenjen opravljanju hišne preiskave. S tem želijo po Golobovih besedah doseči, da se čim prej zapleni nezakonito orožje, ki se pojavi kjerkoli v Sloveniji.
Z dodatnimi varnostnimi ukrepi želijo preprečiti, da se lahko ilegalno orožje pojavi kjerkoli v Sloveniji. Kot je poudaril, Šutarjev zakon daje nekatere odgovore, kako zagotoviti varnost v družbi, na kakšen način napovedati boj proti kriminalu, kako zaščititi žrtve nasilništva, mladoletne žrtve in otroke mladoletnih mater v Republiki Sloveniji.
Premier Golob: Ne gre za vprašanje hišnih preiskav, ampak varnostno vprašanje
"Šutarjev zakon ni namenjen kaznovanju, ampak preventivi, ker želimo s konkretnimi varnostnimi dodatnimi pooblastili policiji doseči, da se orožje čim hitreje zapleni. Ne gre za vprašanje hišnih preiskav, ampak varnostno vprašanje, kako preprečiti, da se nezakonito orožje lahko pojavi kjerkoli v Sloveniji," je na konferenci dejal predsednik vlade.
Po njegovih besedah Šutarjev zakon v marsičem spreminja tudi kaznovalno politiko. Nastal je tudi v sodelovanju s tožilstvom in sodniki. Ti bodo po novem lahko odločali, kako bodo tehtali dokaze glede na težo kaznivih dejanj. Spreminjajo denimo odnos do nasilništva, saj bo pri posameznih kaznivih dejanjih ukinjen pregon na predlog oškodovanca in ga bo tožilstvo vodilo po uradni dolžnosti. Po novem bo torej po Golobovih besedah "na državi, da storilce najde in jih ustrezno sankcionira".
Želijo preprečiti, da bi se posamezniki, ki serijsko kršijo zakonodajo, počutili nedotakljive
S predlogom želijo, kot je poudaril premier, preprečiti, da bi se posamezniki, ki serijsko kršijo zakonodajo, počutili nedotakljive.
Predlog med drugim vpeljuje poseg z izvršbo na področje denarnih socialnih pomoči, tako tudi njihovi prejemniki ne bodo izvzeti denimo iz davčnih izvršb. Če bo prišlo do izvršbe na socialni pomoči, bo otroški dodatek ostal nedotaknjen, se bo pa prenesel na center za socialno delo, je še dejal.
Če bo otroka rodilo mladoletno dekle, bo otrok še vedno upravičen do otroškega dodatka, vendar pa bo z njim do polnoletnosti matere upravljal pristojni center za socialno delo in ne več zakoniti zastopnik matere, kar so bili marsikdaj starši očeta otroka. S tem želi vlada preprečiti prisiljevanje deklic v rojevanje z namenom, da bi družina dobila denar iz otroških dodatkov. Po Golobovih besedah tako vlada ne odvzema pravice do otroškega dodatka, odvzemajo pa pravico, da bi se denarja polastil kdo drug v družini.
Pomembna sprememba na področju bagatelnih kaznivih dejanj
Poleg tega se po Golobovih besedah uvaja pomembna sprememba na področju bagatelnih kaznivih dejanj, ki se bodo po novem prekvalificirala v prekrške. Bagatelne kraje tako ne bodo ostale nesankcionirane, je zatrdil Golob in dodal, da se bo država lahko prvič soočila s tem problemom, ki je zelo razširjen v jugovzhodni Sloveniji.
Ukrepi v tem zakonu bodo sicer različno časovno omejeni. Kaznovalni naj bi bili za zdaj omejeni na dve leti, pri varnostnih ukrepih je to preizkusno obdobje eno leto, policija pa bo o potrebi po aktivaciji 37. člena zakona o obrambi poročala vsak mesec sproti, je dejal Golob. Se pa ti roki lahko v parlamentarnem postopku še spreminjajo, je dejal.
Vlada je danes tudi aktivirala 37. člen zakona o obrambi
Premier priznava, da je zakon zaradi izrednih okoliščin nastajal v tesnih časovnih okvirjih, bo pa v parlamentarni obravnavi dovolj časa, da se določene stvari še dopolni. Kot je dejal, je zaveza vlade, da ščiti človekove pravice znotraj obstoječih ustavnopravnih okvirjev, zaveda pa se, da razmere v Sloveniji, predvsem v jugovzhodnem delu, zahtevajo takojšnjo in učinkovito ukrepanje.
Predlog Šutarjevega zakona je sicer danes dobil podporo vseh ministrov, tudi iz vrst koalicijskih SD in Levice, pri čemer v slednjih pričakujejo še njegove popravke v nadaljnji proceduri. Minister za delo iz vrst Levice Luka Mesec je pojasnil, da so zakon podprli ob jasni zavezi, da ta ni dokončen in ga bodo v nadaljnji obravnavi temeljito prečistili in ukrepe preverili z vidika ustavnosti in sorazmernosti. Tudi ministrica za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Andreja Katič iz SD, pričakuje, da bodo zakon v nadaljevanju nadgradili, da bodo rešitve čim ustreznejše in tudi imele učinek v praksi.
Vlada je danes tudi aktivirala 37. člen zakona o obrambi, po katerem lahko Slovenska vojska sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja. Po Golobovih besedah ta dovoljuje, da policija lahko za zelo omejen nabor nalog na meji vpokliče na pomoč pripadnike Slovenske vojske.
Po besedah ministra za notranje zadeve, ki opravlja tekoče posle, Boštjana Poklukarja, bo Slovenska vojska aktivirana že od petka, opravljala pa bo naloge varovanja policijskih postopkov v mešanih patruljah. Poklukar je poudaril, da se vojska ne more aktivirati za policijske naloge, aktivacija pa je namenjena razbremenitvi policijskih enot v jugovzhodni Sloveniji.
Po besedah ministra za notranje zadeve, ki opravlja tekoče posle, Boštjana Poklukarja, bo Slovenska vojska aktivirana že od petka, opravljala pa bo naloge varovanja policijskih postopkov v mešanih patruljah.
Glede aktivacije 37. člena zakona o obrambi so bili sicer v koalicijskih SD in Levici sprva zadržani, a ji na današnji seji niso nasprotovali. Kot je dejal Mesec, razumejo resnost situacije, zato niso nasprotovali možnosti, da se "par deset vojakov napoti na mejo, zato da se par deset policistov razbremeni in lahko pomagajo pri obvladovanju razgrete situacije na Dolenjskem".
Mesec: Ne verjamem, da se želijo delodajalci o božičnici pogajati
"Ne verjamem, da se želijo delodajalci pogajati o božičnici," je minister za delo Luka Mesec komentiral pozive delodajalske strani v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), da se vsebine iz vladnega predloga zakona o zimskem regresu oz. obvezni božičnici in prenovi sistema t. i. normirancev vrnejo v obravnavo ESS, sicer bodo iz ESS izstopili.
Minister Luka Mesec
Mesec je v izjavi po seji vlade povedal, da je vladna stran pogajanja delodajalcem glede božičnice ponudila trikrat. Najprej so to po njegovih besedah storili ob sprejemu izhodišč za obvezni zimski prejemek zaposlenih, a so delodajalci sejo zapustili, preden bi bila ustanovljena pogajalska skupina, ki da jo je predlagala vlada.
Potem so jih, tako Mesec, tako on kot predsednik vlade in sindikati neuspešno poskusili povabiti k pogovorom, na koncu pa so na ESS poslali še sam predlog zakona in jih pozvali k pogajanjem, pa so sejo ESS takrat zapustili.
"Tako da je kratek odgovor ta, da ne verjamem, da se želijo delodajalci o božičnici pogajati," je bil jedrnat minister.
Delodajalci so se namreč v luči sprejemanja zakonskega predloga, ki bo istočasno uvedel obvezni zimski regres oz. božičnico, opredelil zimski dodatek za upokojence in znova vpeljal ugodnejšo obravnavo samostojnih podjetnikov z normiranimi odhodki, t. i. normirancev, odločili za prekinitev svojih aktivnosti v ESS. Poleg tega vprašanja so prepoznali tudi nekatere druge kršitve pravil delovanja ESS.
Delodajalska stran, ki obveznosti izplačila božičnice nasprotuje, vztraja, da se postopek sprejemanja predloga zakona, ki ga je vlada v DZ poslala minuli teden, ustavi, da se zakonska vsebina vrne nazaj v razpravo na ESS ter potem v obliki dveh ločenih predlogov znova pošlje v parlamentarno obravnavo.
Če bodo zavrnjeni, grozijo z izstopom iz ESS.
