Četrtek, 6. 11. 2025, 4.00
2 tedna, 6 dni
Pred ministri na mizi Šutarjev zakon: kakšni bodo dejanski ukrepi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,49
Po smrtonosnem napadu v Novem mestu, v katerem je življenje izgubil 48-letni Aleš Šutar, bo vlada danes obravnavala tako imenovani Šutarjev zakon – sveženj ukrepov, s katerimi želi po tragičnem dogodku izboljšati varnost in učinkovitost delovanja institucij. Na mizi bodo tudi socialni ukrepi ter vprašanja, kako bo država ravnala s povratniki ob ponavljajočih se prekrških in kaznih ter s premoženjem neznanega izvora. Pred vlado bo prav tako predlog za aktivacijo 37. člena zakona o obrambi. Napovedane spremembe na področju kaznovalne in socialne politike so v zadnjih dneh sprožile različne odzive – od podpore, da gre za nujno zaostritev, do opozoril, da pomenijo odmik od načel socialne države.
Predsednika vlade Roberta Goloba je pred izredno sejo občinskega sveta Mestne občine Novo mesto, na kateri so obravnavali varnostno problematiko v regiji, sprejel novomeški župan Gregor Macedoni.
Premier Robert Golob je prejšnji torek v Novem mestu napovedal več sprememb zakonodaje, s katerimi želi vlada po tragičnem uboju 48-letnega Aleša Šutarja v Novem mestu omogočiti učinkovitejše zagotavljanje varnosti na varnostno tveganih območjih.
Ukrepe bodo združili v poseben zakon, ki bo posegel v kazensko, socialno in drugo zakonodajo. Med drugim bo prinesel dodatna pooblastila za ukrepanje policije na varnostno tveganih območjih, ki bo lahko denimo v določenih okoliščinah v domovanje vstopala brez sodnega naloga, odstranila osebo s kraja, če krši javni red in ji ob ponovitvi prepovedala vstop, prav tako bo lahko zahtevala takojšnje zaprtje lokala in prekinitev zbiranja v primeru kaznivih dejanj.
Vlada bo pripravila tudi ukrepe za hitrejši in lažji zaseg premoženja neznanega izvora. Zaostrila bo kaznovalno politiko, zlasti za povratnike, za katere naj bi bila omejena tudi pravica do brezplačne pravne pomoči. Višje bodo tudi kazni, predvsem v primerih kaznivih dejanj z elementi nasilništva, možna bo izvršba na socialno pomoč.
Na področju socialne politike pa vlada med drugim načrtuje znižanje določenih socialnih transferjev za mladoletne matere, za povratnike bo mogoče omejiti denarno socialno pomoč.
Sredstva, dodeljena občinam z evidentiranimi romskimi naselji, se bodo lahko uporabila za sofinanciranje stroškov varnostnih ukrepov.
Na dnevnem redu današnje seje vlade so tudi predlog zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov, novela zakona o prekrških in novela zakona o probaciji.
Žavbi: To je zakon proti kriminalu, proti nasilju
"Naša skupna naloga tako politike v državnem zboru kot politike na vladi je, da te ukrepe oz. Šutarjev zakon ubranimo takšnega, kakršen je. To je zakon proti kriminalu, proti nasilju," je v ponedeljek poudaril Žavbi.
Namestnik vodje poslanske skupine Svobode Lenart Žavbi je ocenil, da gre Šutarjev zakon v pravo smer. Poudaril pa je, da ga je treba sprejeti takega, kot je, poskuse njegove relativizacije pa zavrniti.
Kot je dodal, so pomisleki, tudi glede ustavne skladnosti, "verjetno v neki demokratični družbi primerni", a se je treba po njegovih besedah vprašati, kakšni so vzvodi za te pomisleke, "eni so interesni, eni so ideološki".
"Ampak mislim, da mora odgovorna politika včasih take poskuse relativizacije zakonodaje zavrniti. O ustavnosti odloča devet sodnikov na ustavnem sodišču, ne pa ljudje, ki imajo svoje interese," je pojasnil.
"Gre za odmik od načel socialne države"
Na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani in v Društvu socialnih delavk in delavcev Slovenije so vlado pozvali, naj se izogne kolektivnemu kaznovanju, stigmatizaciji in represiji nad najrevnejšimi in najbolj socialno izključenimi skupinami ter da naj tragičnega dogodka ne uporabi za krčenje ravni socialne države. Ukrepi, ki nastanejo kot čustveni odzivi na tragične dogodke, so po njihovem nevarni, nepremišljeni, nezakoniti, protiustavni, ne temeljijo na strokovni presoji ter nasprotujejo temeljnim postulatom pravne in socialne države.
Predlog, ki bi dovolil možnost izvršbe na denarno socialno pomoč, bo imel po mnenju fakultete in društva slabe posledice za družine, zlasti pa za otroke: "Če bo mogoča izvršba na ta sredstva, bo osnovno preživetje mnogih družin ogroženo, na družbeni ravni pa se bo povečala stopnja tveganja revščine."
Organizaciji sta izrazili stališče tudi do predloga odvzema otrok kot odziv na kazniva dejanja staršev. Ta ukrep je po njuni presoji kršitev mednarodnih konvencij, človekovih pravic in slovenske zakonodaje. Na fotografiji je romsko naselje Trata v Kočevju.
Neizplačilo denarne socialne pomoči storilcem ponavljajočih se kaznivih dejanj in prekrškov se organizacijama zdi neustavno. "Še zlasti je ta pravica pomembna, ker večina nekdanjih zapornikov odhaja na prostost brez zagotovljenih sredstev za preživljanje, pogosto tudi brez bivališča, zato se v času po prestani zaporni kazni poveča tveganje za brezdomstvo in revščino, kar tlakuje pot za ponovno storitev kaznivega dejanja," so zapisali.
Med napovedanimi ukrepi je tudi sprememba izplačila otroškega dodatka mladoletnim materam. Društvo socialnih delavk in delavcev ocenjujeta za neposredno kršitev členov Konvencije o otrokovih pravicah in slovenske ustave, ki otrokom zagotavljajo posebno varstvo države. "Prepričanje, da imajo mladoletne Rominje otroke le za to, da bi pridobile otroški dodatek, je prežeto s protiromskimi stereotipi," dodajata instituciji in ob tem napovedujeta, da se bo problem mladoletnega materinstva s tem ukrepom povečal in ne zmanjšal.
Janša: Sprejmimo zakone, ki so že v proceduri
Predsednik SDS Janez Janša meni, da je v obstoječi zakonodaji dovolj manevrskega prostora za ukrepanje in da 90 odstotkov ostrejših ukrepov, ki jih je napovedal premier Golob, ne bo prišlo niti do osnutka zakona, je pred dnevi dejal v pogovoru za Planet TV.
Poudaril je, da je treba najprej sprejeti zakone, ki so že v proceduri. "Ne morete za isto stvar predlagati zakona, ki bo preskočil to proceduro," je dejal.
V že predlaganih zakonih po Janševih besedah tudi ni potrebnih nekih večjih dodatkov. V njih so ukrepi, ki so bili predlagani že pred več leti, ki "so prestali preizkus neke ljudske iniciative, podprlo jih je 30 tisoč ljudi", težave pa rešujejo sistemsko in organsko, je še povedal.
Sindikat policistov Slovenije: Za predvidene ukrepe, a z nekaj pomisleki
Po mnenju sindikata policistov Slovenije bodo predvideni ukrepi stanje normalizirali, so pa opozorili, da niso vsi Romi kršitelji ali storilci kaznivih dejanj. "Izzivi sobivanja z Romi pa tudi niso nastali pod to vlado, niti pod prejšnjo. Nobena oblast jim ni posvečala dovolj pozornosti," je sporočil predsednik sindikata Igor Toplak.
Zaostritev kaznovalne politike za ponavljajoče se prekrške in kazniva dejanja z elementi nasilja v sindikatu v celoti pozdravljajo. Vse do zdaj napisane kazni so po njihovem namreč nesmiselne, saj "predstavljajo zgolj delo policistov brez učinka in statistične podatke, s katerimi razpolaga policija o številu kaznovanih". Kljub temu pa imajo pomisleke, če bodo predlagane spremembe zakonodaje pomenile korak v pravo smer in k ureditvi razmer.
V Sindikatu policistov Slovenije so opozorili, da so romska vprašanja bistveno starejša od tragičnega dogodka v Novem mestu. Žalosti jih dejstvo, da se lahko večji koraki k spremembi zakonodaje storijo šele po tragični smrti in neposrednem fizičnem napadu na Aleša Šutarja. Izpostavili so, da to ni prva smrtna žrtev fizičnega napada in da je kriminaliteta v velikem delu Slovenije problem. Na fotografiji posredovanje policije v romskem naselju Žabjak na Dolenjskem, 18. november 2024.
V sindikatu načeloma podpirajo napoved, da bo policija dobila večja pooblastila pri delu na varnostno tveganih območjih. Hkrati se sprašujejo, ali je res zgolj policija tista, ki ima učinek na ravnanje kršiteljev in storilcev kaznivih ravnanj.
Varnostni strokovnjak: Pravilno zastavljeni ukrepi, a jih bodo morali domisliti
Ukrepi, ki jih je napovedala vlada, so po Časovi oceni pravilno zastavljeni, bo pa treba o njih temeljito razmisliti in določiti pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi se lahko izvajali. Zagotovo bo treba določiti varovalke in predpisati stroge pogoje, kdaj bo uporaba takšnih ukrepov mogoča.
Po mnenju predavatelja na evropski pravni fakulteti in sodelavca fakultete za varnostne vede Tomaža Časa je policija v zadnjem času že dokaj ustrezno ukrepala, v nekaterih primerih pa potrebuje dodatna pooblastila, predvsem v smislu preventivnega delovanja za preprečevanje nasilnih dejanj. Pri tem nima v mislih le območij, kjer prebivajo Romi, temveč vsa območja, kjer je nastalo ogrožanje, je dodal.
Meni, da bi morala imeti v takšnih primerih policija možnost, da se odloči za pregled takšnega območja, tudi do pravice vstopa v tuje stanovanje, hišne preiskave in zasega predmetov. Spomnil je na primere, ko se je zgodilo streljanje, pa je policija čakala na odredbo preiskovalnega sodnika, da je lahko vstopila v prostor. "Ali naj čaka še eno uro ali dve uri ali ves dan, da je to napisano?" se je vprašal Čas in dodal, da bi morali imeti v takšnih primerih policisti možnost, da v stanovanje vstopijo brez odredbe.
Prav tako bi bilo po njegovem mnenju treba urediti možnost, da bi policija zlasti pri kršitvah javnega reda in nekaterih drugih prekrških lahko ukrepala po uradni dolžnosti. Trenutno je namreč za pregon potrebna prijava, kar je po Časovem prepričanju nepravilno urejeno.
"Druga stvar pa je, kako se odzovejo drugi organi, ko dobijo policijsko prijavo," je dodal Čas, pri čemer je imel v mislih tožilstvo in sodstvo. "Veliko težavo vidim v tem, kakšen je epilog vsega tega, kar policija naredi," je dodal.
Spomnil je, da je bila do leta 2006 tudi za prekrške v povezavi z nasiljem, pretepanjem in ogrožanjem predvidena zaporna kazen. "Včasih je policija lahko tako osebo prijela, jo pridržala do uradnih ur sodnika za prekrške, ki jo je potem tudi kaznoval, ji odredil zapor in je ta oseba šla neposredno v zapor, danes pa začne teči postopek, in ko pride ta oseba pred pristojni organ, že pozabi, zakaj je sploh prišla tja," je dejal.
Pravosodje: Država ne potrebuje novih represivnih ukrepov
Miodrag Đorđević
Da bi bilo treba najprej izvajati obstoječo zakonodajo, pa pravijo predstavniki sodstva in tožilstva. Menijo, da samo represija ni rešitev, svarijo pa tudi pred potencialno ustavno spornostjo določenih napovedanih ukrepov za zagotavljanje varnosti.
Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je poudaril, da napovedani ukrepi po tragičnem napadu na 48-letnika ne smejo "znižati ravni zaščite človekovih pravic", ki so temelj pravne države in vladavine prava.
Nekdanji ustavni sodnik Zvonko Fišer celo meni, da država ne potrebuje prav nobenih novih represivnih ukrepov. Ocenil je, da je potencialno ustavno spornih zelo veliko napovedanih ukrepov, na področju kazenske represije večina.
Anton Panjan
Predsednik višjega sodišča v Ljubljani Anton Panjan je slikovito ponazoril, da so določeni napovedani ukrepi takšni, da jih bo "razveljavil že vratar na ustavnem sodišču". Med najbolj spornimi je izpostavil vstopanje policistov v tuje stanovanje. Marsikaj je lahko po njegovih besedah sporno tudi pri socialnih transferjih, je pa hkrati povedal, da je treba na tem področju nekaj narediti.
Podobno je vstop v stanovanje kot ustavno vprašljiv ukrep ocenil tudi vrhovni državni tožilec Harij Furlan in dodal, da je za to veliko možnosti že po zdajšnji zakonodaji.
"Mislim, da je treba sredstva, ki jih imamo zdaj, boljše uporabljati," je poudaril Furlan. Določeni ukrepi so seveda potrebni, bodo pa morali prestati ustavno presojo.
Đorđević je še poudaril, da je sodstvo na koncu verige, ki rešuje razmere. Pred tem so pomembni zakonodaja, policija, ki odkriva storilce kaznivih dejanj, in tožilstvo, ki jih preganja. Ocenil je še, da gre pri reševanju razmer na jugovzhodu države za širše družbeno vprašanje. Kot je dejal, gre za problem vključevanja pripadnikov romske skupnosti v lokalno skupnost.
Šutarjev zakon naj bi po načrtih v DZ sprejeli do konca meseca.
