Vlada o avtocesti od Postojne do Jelšan: Še v tem mandatu bi razgrnili študije variant in okoljsko poročilo

S spremembami zakona o urejanju prostora sta po besedah ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka ministrstvo in vlada prisluhnila pobudam občin in državnega sveta, naj se ne omejuje število postopkov, ki jih vodijo občine v zvezi s spremembami in dopolnitvami prostorskih načrtov.

Spremenjeni kriteriji

Tako bodo lahko občine, ko bo novela sprejeta tudi v državnem zboru, sočasno vodile več takšnih postopkov, jih bodo pa morale zelo jasno označiti in opredeliti. S tem se občinam omogoča prožnost, zlasti ko gre za javno infrastrukturo in naložbe, ki so povezane s pridobivanjem evropskih sredstev, je povedal minister.

Ministrstvo je prisluhnilo tudi predlogu za poenostavitev odločitve o postopku priprave ciljne spremembe občinskega prostorskega načrta. Kriterij omejitve površine, na kateri se lahko spremeni izvedbena regulacija, se bo podvojil na deset tisoč kvadratnih metrov, težje preverljiv kriterij "30 odstotkov površine območja obstoječega naselja" pa se bo umaknil.

Za podjetja so nekoliko zaostrili postopek odmere gradbene parcele v skladu s prostorskimi načrti. "Drugače bi se nam namreč lahko dogajalo, da bi morali kje dvakrat urejati posamezne stvari," je dejal. Nazaj bo uvedena tudi pritožba na sklep o uvedbi postopka razlastitve, saj jih je tudi vrhovno sodišče opozorilo, da mora biti na vsako odločitev države ali lokalne skupnosti mogoča pritožba, je povedal. Pri odmeri komunalnega prispevka pa naj bi bilo po novem bolj jasno napisano, da se ne plačuje za pomožne objekte.

Predlog novele zakona določa še podaljšanje roka, v katerem lahko občina odmeri komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti, z dveh na štiri leta.

Koncesije za rudarstvo in olajšanje uporabe opuščenih premogovnikov

Pri noveli zakona o rudarstvu se spremembe po besedah ministra nanašajo predvsem na koncesije, ki po novem veljajo do končne odločitve ministrstva o njihovem podaljšanju, najdlje pa do konca leta 2026. Za to so se odločili, ker je imelo ministrstvo v obravnavi ob njegovem prihodu več kot 200 vlog za podaljšanje ali drugih vlog. Polovico so jih že rešili, preostale pa bodo rešene do konca mandata, je povedal.

Novela predvideva tudi olajšanje uporabe opuščenih premogovnikov. Ti so se lahko namreč po besedah Novaka do zdaj uporabili za druge namene samo, če je imelo rudarsko podjetje za to registracijo, po novem pa to več ne bo potrebno in se bodo lahko opuščeni rudniki ob zagotovitvi primerne varnosti uporabljali za turistične, kulturne in raziskovalne namene. Predlog novele zakona o rudarstvu krepi tudi sodelovanje med državo in lokalnimi skupnostmi pri načrtovanju oskrbe z mineralnimi surovinami, pri čemer se jasno določa sodelovanje občin v okviru izvajanja državne rudarske strategije in pri pripravi strokovnih podlag.

Daljši rok za kritje jedrske škode 

Predlog novele zakona o zavarovanju odgovornosti za jedrsko škodo pa določa, da se rok, ko država krije jedrsko škodo, ki je ni mogoče zavarovati pri zavarovalnici, podaljša še za štiri leta. Trenutno namreč po besedah Novaka v Evropi in svetu še ni bilo doseženega kompromisa, po katerem bi zavarovalnice krile celotno škodo v primeru morebitne jedrske nesreče, zato mora del kritja še vedno prevzeti država.

Potrdili predlog za pomoč energetsko intenzivnim podjetjem

Vlada je potrdila predlog zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij, po katerem bo takšnim podjetjem v obdobju 2026–2028 na voljo državna pomoč za znižanje stroškov za električno energijo. V predlog je vnesla izjemo, da bo lahko za pomoč kandidirala tudi družba Sij, je povedal resorni minister Bojan Kumer.

Elektrointenzivna podjetja se na svetovnem trgu spoprijemajo z izzivi glede konkurenčnosti, pri čemer je bistven strošek električne energije v njihovi dodani vrednosti, je danes na novinarski konferenci v okviru vladnega obiska v primorsko-notranjski regiji v Ilirski Bistrici povedal minister za okolje, podnebje in energijo Kumer.

"Slovenija bo imela med prvimi v EU zakonsko podlago, da bo lahko sistemsko pomagala podjetjem, ki imajo visoko dodano vrednost, so zelo pomembna za slovenski izvoz ter imajo na tisoče kakovostnih delovnih mest in znanje, a se spopadajo z okrnitvijo svoje konkurenčnosti," je dejal.

Do pomoči upravičenih več podjetij

Zakonski predlog temelji na okviru Evropske komisije za državne pomoči v podporo dogovoru o čisti industriji, pri čemer po usklajevanjih s predstavniki gospodarstva nižje, kot predvidevajo evropske smernice, postavlja pogoj letne porabe električne energije posameznega podjetja. Tako je namesto vsaj 20 gigavatnih ur (GWh) letne porabe postavljen pogoj vsaj 15 GWh, tako da bo do pomoči upravičenih več podjetij, je povedal minister.

Preostali pogoji in merila po ministrovih besedah ostajajo enaki kot v okviru komisije. Glede na zakonski predlog, ki je bil danes objavljen med vladnimi gradivi, bo lahko pomoč dobilo podjetje, katerega stroški električne energije predstavljajo vsaj pet odstotkov njegove dodane vrednosti.

Subvencija bo lahko znašala največ 50 odstotkov stroškov napovedane porabe električne energije, pri čemer pa stroški po prejemu spodbude ne bodo smeli presegati 50 odstotkov stroškov, ki bi nastali, če bi podjetje elektriko kupilo po referenčni tržni ceni. Njegov strošek za električno energijo bo moral znašati vsaj 50 evrov na megavatno uro.

Prejemnik pomoči bo moral vsaj polovico prejetih sredstev najkasneje v 48 mesecih po prejemu uporabiti za trajnostne naložbe.

Panoga jeklarstva je po evropskih smernicah lahko vključena v ukrep, je bila pa pri Siju težava, da bi se lahko znašel med "podjetji v težavah", je pojasnil.

Minister pričakuje, da bo do pomoči upravičenih skupno okoli 40 podjetij. Pomoč bodo lahko dobila za leta 2026, 2027 in 2028, pri čemer bo višino za vsako leto glede na tržne razmere določila vlada. Po njegovih besedah bo subvencionirana nekaj več kot ena teravatna ura električne energije letno, strošek pa je ocenjen na okoli 30 milijonov evrov letno oz. za triletno obdobje na od 90 do sto milijonov evrov. Sredstva za pomoč bodo glede na predlog zagotovile družbe v stoodstotni lasti države, ki imajo v neposredni ali posredni lasti elektrarne s skupno močjo nad 400 megavatov, pri čemer bodo na ta račun za polovico predvidenega letnega zneska, torej 15 milijonov evrov, nižja plačila teh družb v državni proračun.

Predlog zakona mora potrditi še Evropska komisija. Kot je povedal minister, so postopek potrditve že začeli, tako da zeleno luč iz Bruslja pričakuje v nekaj mesecih, v vmesnem času pa bodo z administrativnega vidika že pripravljali podjetja na prijavo oz. dokazovanje upravičenosti do pomoči.

Vlada ob obisku primorsko-notranjske regije tudi o avtocesti do Jelšan

Med osrednjimi temami pogovorov na današnjem obisku vlade v občinah Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Loška dolina, Bloke in Cerknica je bila tudi avtocesta od Postojne do Jelšan. Po besedah infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek ciljajo, da bi še v tem mandatu javno razgrnili študije variant in okoljsko poročilo.

"Moja ocena je, da smo pri avtocestnem odseku Postojna–Jelšane v zadnjem času naredili kar veliko korakov. Naš cilj je, da še v tem mandatu, nekje v začetku marca, javno razgrnemo študije variant in okoljsko poročilo. Želimo si, da ne bi bilo preveč pripomb, kar pomeni, da bi do junija določili dokončno traso," je v izjavi po srečanju z župani občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna povedala ministrica za infrastrukturo Bratušek.

Napovedala je, da bodo traso v dolžini 37 kilometrov razdelili na več etap. Tako ne bi bilo treba čakati, da bi pridobili dokumentacijo in gradbeno dovoljenje za celotno traso, ampak bi lahko začeli gradnjo na posameznih odsekih.

"Zadovoljen sem, da je konec 20-letnega neučinkovitega dela na tem odseku," pa je dodal minister za naravne vire in prostor Jože Novak in poudaril, da je predlog izbora variante pripravljen.

Časovnica gradnje avtocestnega odseka še ni znana, po izračunih iz leta 2023 pa je projekt ocenjen na 1,1 milijarde evrov brez DDV.

Ilirskobistriški župan Gregor Kovačič upa, da se bo gradnja začela na južnem delu odseka, saj so prebivalci njihove občine najbolj oddaljeni od avtoceste in bi jim to bistveno olajšalo vsakdanje poti.

"Po sestanku z ministroma in njihovimi sodelavci smo dobili zagotovila, da se bo zadeva vendarle premaknila z mrtve točke in da bodo res že marca razgrnjene variantne rešitve. Tega koraka smo veseli, ker so občanke in občani Ilirske Bistrice tisti, ki to avtocesto najbolj potrebujejo," je za STA povedal ilirskobistriški župan.

Pivški župan Robert Smrdelj pa je dejal, da so po dobrih 20 letih že naveličani iskanja variante, skupno jih je bilo predstavljenih kar 15. "Vsakič se z neko novo rešitvijo vznemiri novo skupino ljudi, ki so zato apatični in pričakujejo, da vendarle pride do neke odločitve," je sklenil Smrdelj, ki pa je, kot je dodal, vendarle nekoliko bolj optimističen, da je rešitev blizu.

Novice Vlada sprejela program odprave posledic škode zaradi neurja: koliko milijonov bo?

Novice Odpovedanih več sto letov, na poti iz Pariza težave tudi na krovu premierja Goloba

Novice Podpora Golobovi božičnici presega politične delitve