Robert Golob
Petek, 2. 1. 2026, 4.00
36 minut
Podpora Golobovi božičnici presega politične delitve
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
Božičnica je decembra 2025 postala realnost za zaposlene in upokojence. Kot je poudaril predsednik vlade Robert Golob, je šlo za odziv vlade na draginjo in padec življenjskega standarda, ob tem pa tudi za ukrep, ki pomeni delno razbremenitev stroškov dela. "Največji kapital so zaposleni, zato je božičnica obvezna za vse, tako v javnem kot zasebnem sektorju," je dejal.
Po raziskavi Valicona za naš medij ima Golobova božičnica široko podporo v javnosti. Kar 79,1 odstotka vprašanih meni, da bi morala postati stalna praksa tudi v prihodnje, visoko podporo ukrepu pa izražajo tudi največje politične skupine, tako v koaliciji kot v opoziciji. Med podporniki Gibanja Svoboda bi božičnico kot stalni ukrep podprlo 91,8 odstotka vprašanih, v največji opozicijski stranki SDS pa 69,4 odstotka, kar pomeni, da ima božičnica večinsko podporo tudi na opozicijskem polu. Podatki tako kažejo, da se je ukrep, ki ga je uzakonila vlada Roberta Goloba, v praksi uveljavil precej širše, kot bi lahko sklepali iz političnih razprav ob njegovem sprejemanju.
Podpora božičnici kot stalni praksi je v splošni javnosti zelo visoka. Nasprotnega mnenja je 9,6 odstotka vprašanih, 11,3 odstotka pa ostaja neodločenih. Takšna razmerja kažejo, da večina javnosti božičnico razume kot legitimno in pričakovano obliko razbremenitve v obdobju povečanih življenjskih stroškov.
Božičnica ima podporo na obeh političnih polih
Podpora božičnici kot stalni praksi je visoka tako na koalicijski kot na opozicijski strani. Med tistimi, ki se opredeljujejo za Gibanje Svoboda, bi božičnico kot trajni ukrep podprlo 91,8 odstotka vprašanih, pri SD 84,3 odstotka, pri skupni listi Levice in Vesne pa 87,2 odstotka.
Večinsko podporo božičnici izražajo tudi v največji opozicijski stranki, saj bi pri SDS stalno uvedbo božičnice podprlo skoraj 70 odstotkov vprašanih (69,4 odstotka). Pri NSi se je podpora božičnici izkazala še višja kot pri SDS in znaša 76,5 odstotka, medtem ko pri Demokratih dosega 60,7 odstotka. Skupna slika kaže, da se je razpoloženje med podporniki SDS in NSi glede božičnice razlikovalo od političnih stališč, izraženih ob njeni napovedi, saj ukrep v teh skupinah uživa večinsko podporo tudi kot stalna praksa v prihodnje.
Božičnico je prejela večina zaposlenih
Golobova božičnica je dosegla večino zaposlenih, ob tem pa podatki kažejo, da morebitna neizplačila niso sistemski problem. Božičnico je prejelo 73,1 odstotka vprašanih, medtem ko je 21,1 odstotka ni prejelo zato, ker do nje niso bili upravičeni – najpogosteje gre za samozaposlene, samostojne podjetnike, brezposelne ali druge oblike dela, na katere ukrep ne velja. Le 1,5 odstotka vprašanih je navedlo, da božičnice niso prejeli, čeprav bi do nje morali biti upravičeni, pri čemer so bili razlogi v večini primerov povezani z zamikom izplačila.
Kdo je božičnico dejansko prejel: razlike po političnih preferencah
Če pogledamo, kdo je božičnico dejansko prejel, se po političnih preferencah pokažejo razlike, ki niso ideološke, temveč predvsem povezane z delovnim statusom in oblikami zaposlitve. Med podporniki Gibanje Svoboda je božičnico prejelo 83,4 odstotkov vprašanih, podobno visok delež pa je zaznan tudi pri podpornikih SD (75,7 odstotka) ter pri skupni listi Levice in Vesne (75,3 odstotka).
Tudi med podporniki največje opozicijske stranke SDS je božičnico prejelo 71,5 odstotkov vprašanih. Pri NSi je delež prejemnikov nekoliko nižji (65,0 odstotka), kar sovpada z višjim deležem tistih, ki do božičnice niso bili upravičeni – kar 22,6 odstotka jih navaja, da so samozaposleni, samostojni podjetniki, brezposelni ali v drugih oblikah dela, na katere ukrep ne velja.
Golobova božičnica olajšala finančne izdatke
Skoraj polovica vprašanih (46,5 odstotka) je navedla, da jim je božičnica olajšala decembrske finančne izdatke. Pri 18,7 odstotka vpliv ni bil izrazit, medtem ko je 10,9 odstotka ocenilo, da božičnica na njihove izdatke ni vplivala, 23,9 odstotkov vprašanih pa božičnice ni prejelo, kar je povezano predvsem z njihovim zaposlitvenim statusom in ne z neizplačili.
Kako pa je pri podpornikih različnih strank?
Na vprašanje, kako je božičnica vplivala na decembrske izdatke, so podporniki posameznih strank odgovarjali različno. Med podporniki Gibanja Svoboda je skoraj polovica vprašanih navedla, da jim je božičnica olajšala decembrske izdatke: 23,9 odstotka jih pravi, da jim je stroške občutno olajšala, dodatnih 32,7 odstotka pa, da nekoliko.
Podobna slika je pri podpornikih SD, kjer je 12,7 odstotka zaznalo občutno olajšanje, 31,8 odstotka pa delno. Pri skupni listi strank Levica in Vesna je zaznano razbremenitev decembrskih izdatkov navedlo 45,5 odstotka vprašanih, od tega 13,7 odstotka občutno in 31,8 odstotka delno.
Pri podpornikih Preroda je več kot polovica vprašanih navedla, da jim je božičnica vsaj delno olajšala decembrske izdatke, pri čemer je 14,1 odstotka zaznalo občutno, 41,6 odstotka pa delno razbremenitev.
Skupna slika pokaže, da je božičnica za velik del ljudi – ne glede na politično pripadnost – pomenila konkretno in oprijemljivo razbremenitev decembrskih finančnih obremenitev.
Pozitiven učinek božičnice tudi pri SDS, NSi in drugih opozicijskih strankah
Podoben vzorec se pokaže tudi pri največji opozicijski stranki. Med podporniki SDS jih 18,0 odstotka navaja, da jim je božičnica občutno olajšala stroške, 24,6 odstotka pa, da nekoliko. Skupno to pomeni, da je več kot štirideset odstotkov podpornikov SDS zaznalo pozitiven finančni učinek božičnice v decembru.
Pri podpornikih NSi je božičnica vsaj delno olajšala decembrske izdatke pri 39,8 odstotka vprašanih, pri čemer je 20,1 odstotka navedlo občutno, 19,7 odstotka pa delno olajšanje. Pri Demokratih je zaznani učinek božičnice nekoliko nižji. 15,5 odstotka vprašanih je navedlo, da jim je božičnica decembrske izdatke občutno olajšala, 18,5 odstotka pa, da jih je olajšala delno. Hkrati 33,0 odstotka vprašanih navaja, da božičnice niso prejeli, kar vpliva na nižjo zaznavo učinka v tej skupini, predvsem zaradi večje razpršenosti delovnih statusov in upravičenosti do ukrepa.
Pri podpornikih SNS je zaznano razbremenitev navedlo 48,9 odstotka vprašanih, od tega 19,4 odstotka občutno in 29,5 odstotka delno. Tudi pri stranki Resni.ca je več kot polovica vprašanih navedla, da jim je božičnica olajšala decembrske izdatke, pri čemer je 18,2 odstotka zaznalo občutno, 37,2 odstotka pa delno razbremenitev.
Decembrska realnost: energija, hrana in darila
Ne glede na razlike v dohodkih in življenjskih slogih se decembrska finančna bremena med ljudmi precej poenotijo. Na prvem mestu so energenti – ogrevanje in elektrika – ki jih kot največji strošek navaja 47,4 odstotka vprašanih. Sledijo nakup živil in vsakodnevni stroški (44,2 odstotka) ter darila (35,5 odstotka). Gre za izdatke, ki so večinoma neizogibni, zato dodatni dohodek v obliki božičnice v tem obdobju ne pomeni razkošja, temveč predvsem razbremenitev gospodinjskega proračuna.
Ne glede na politično opredelitev ljudi v decembru najbolj obremenjujejo osnovni življenjski stroški, predvsem energija in hrana. Zato se božičnica v javnosti uveljavlja predvsem kot praktična razbremenitev gospodinjskega proračuna.
Silvestrovanje: zadržano in pretežno doma
Podatki o tem, kako so ljudje načrtovali preživeti silvestrovo, so pokazali precej enotno sliko. Skoraj tri četrtine vprašanih, natančneje 74,1 odstotka, je novo leto nameravalo pričakati doma. Pri sorodnikih ali prijateljih ga je načrtovalo preživeti 11,4 odstotka vprašanih, medtem ko se je na javne dogodke ali prireditve nameravalo odpraviti le 4,5 odstotka ljudi. Na počitnicah v Sloveniji je načrtovalo silvestrovati 1,9 odstotka vprašanih, v tujini pa 3,2 odstotka. Slabih pet odstotkov (4,9 odstotka) se ob času anketiranja še ni odločilo.
Gre za izrazito zadržan vzorec praznovanja, ki kaže, da je bil konec leta za večino ljudi predvsem zamišljen kot čas preživljanja v domačem ali ožjem družinskem krogu, brez večjih izdatkov ali potovanj.
