Spotkast
Robert Golob
umetna inteligenca
Torek, 30. 12. 2025, 4.00
7 ur, 41 minut
Spotkast
Marko Grobelnik: Dostop do najboljših orodij UI je strateško vprašanje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Umetna inteligenca je v zadnjih letih presegla okvir tehnologije in postala sila, ki hkrati vpliva na gospodarstvo, šolstvo, zdravstvo, varnost, medije, trg dela in celo način, kako dojemamo resničnost. Medtem ko ZDA in Kitajska v veliki meri narekujeta tempo globalnih trendov in postavljata nove standarde razvoja, se tudi evropske države – med njimi Slovenija – prilagajajo spremembam, ki bodo oblikovale prihodnost. V tem okviru je predsednik vlade Robert Golob napovedal vzpostavitev nacionalne platforme za umetno inteligenco, s katero želi ljudem in podjetjem omogočiti dostop do najboljših modelov ter okrepiti uporabo in razvojni potencial na tem področju. V Spotkastu raziskovalec Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan pojasnjuje, zakaj je ta trenutek prelomen in kako lahko nacionalna platforma kot mehanizem dostopa do vrhunskih modelov pospeši inovacije ter ustvari priložnosti za nova podjetja. Hkrati opozarja, da ista tehnologija, ki pomaga učiteljem, zdravnikom in podjetnikom, odpira tudi prostor za prepričljive lažne vsebine, napredne informacijske napade in spremembe poklicev prihodnosti.
Grobelnik, raziskovalec na Inštitutu Jožef Stefan, ki se z umetno inteligenco ukvarja že desetletja, je v pogovoru najprej spomnil, da današnji preboj ni nastal čez noč, temveč na dolgi liniji idej, starih več desetletij.
"Veliko teh starih idej je vgrajenih tudi v to, kar danes poznamo kot sodobne jezikovne modele, kot so ChatGPT, Gemini in druga orodja. Ideje so pravzaprav še vedno iste, spremenili so se računalniki, podatki in kontekst," je povedal. Po njegovih besedah je bil prelomni trenutek prihod t. i. "chatbotov", ki so v zelo kratkem času temeljito premešali regulativne in politične razmisleke, ki so bili še malo prej "skoraj dogovorjeni".
Raziskovalec Marko Grobelnik že desetletja spremlja razvoj umetne inteligence – od raziskovalnih okolij do orodij, ki jih danes uporablja množica ljudi.
Evropa brez velikih igralcev
V tem kontekstu je opozoril na evropsko zaostajanje. Ne zato, ker bi Evropi primanjkovalo znanja, temveč zaradi strukture trga in investicij. Po njegovem mnenju je razlika najbolj očitna pri vlaganjih; če upoštevamo skupne investicije Evropske komisije in posameznih držav v umetno inteligenco, govorimo o zneskih v razponu nekaj deset milijard evrov, medtem ko posamezna velika podjetja v ZDA v enem letu vlagajo bistveno več. Posledica so omejitve pri podatkovnih centrih in razpoložljivi računski moči, ki sta ključna predpogoja za gradnjo in učenje velikih modelov.
“Evropi ne manjka pameti, manjka pa big tech. Nimamo velikih vplivnih podjetij na področju umetne inteligence,” pove Grobelnik.
Zakaj nacionalna platforma za umetno inteligenco?
Tehnologija napreduje eksponentno, družbeni odzivi pa bistveno počasneje – vrzel, na katero po Grobelnikovih besedah opozarjajo tudi evropske analize, med njimi poročilo Maria Draghija.
V tem kontekstu se po njegovem mnenju odpira tudi logika nacionalne platforme, ki jo napoveduje slovenska vlada. Grobelnik jo je opisal zelo pragmatično: ideja je, "da bi slovenski populaciji omogočili dostop do najzmogljivejših obstoječih modelov umetne inteligence" – ne do slabših, brezplačnih različic, pri katerih so lahko tveganja večja. Po njegovih besedah danes veliko ljudi posega po brezplačnih modelih, pri čemer opozarja na odtekanje podatkov in manjšo zanesljivost. Nacionalna platforma bi po tej logiki pomenila predvsem dvig splošne uporabe in kulture, hkrati pa bi imela še en, zanj ključen cilj: odpreti dostop tudi podjetjem in ustvarjalcem prek programskega vmesnika (API), ne le prek brskalnika.
Priložnost za podjetja in startupe
Pri tem je izpostavil potencial za startupe in razvoj novih rešitev. Če bi država prek platforme pokrila osnovne stroške dostopa do zmogljivih modelov, bi se znižala vstopna ovira za tiste, ki imajo idejo, nimajo pa kapitala. Grobelnik je opozoril, da bi že en sam uspešen startup, ki bi v Sloveniji nastal na podlagi takšnega mehanizma, dolgoročno upravičil vse stroške. Po njegovih besedah idej ne manjka, saj veliko mladih z dobrimi zamislimi prihaja tudi z netehničnih fakultet – ne le z računalniških in tehničnih, temveč denimo s področja ekonomije in drugih področij.
V razpravi o izvedbi je omenil, da se je prvotna zamisel o fizično locirani infrastrukturi v Sloveniji izkazala za predrago oziroma nerealno. Zato je po njegovih besedah v razpisih ključen koncept "suverenega oblaka", pri katerem obdelava podatkov poteka znotraj evropskega pravnega in tehničnega okvira, sama infrastruktura pa je locirana v Evropi. Ob tem je poudaril, da to ne pomeni nujno slovenske infrastrukture, temveč okolje, ki izpolnjuje evropska pravila in standarde.
Regulacija: med previdnostjo in razvojem
Ob tem je odprl še širše vprašanje ravnotežja med regulacijo in razvojem. Evropa ima, kot pravi, najbolj celovit okvir – akt o umetni inteligenci –, medtem ko ZDA in Kitajska v večji meri delujeta po logiki prostovoljnih dogovorov. A hkrati se tudi v EU krepi pritisk po poenostavitvah in bolj praktičnem izvajanju pravil. Grobelnik je omenil sveže razprave o t. i. omnibus pristopu, ki bi lahko odložil roke za izvajanje pravil in zmanjšal birokratske obremenitve, pri čemer je poudaril, da je proces šele na začetku.
Pogovor je pokazal, da umetna inteligenca v resnici že dolgo vpliva na vsakdanje odločitve, le da je bila do nedavnega večinoma nevidna. Grobelnik je spomnil, da so algoritmi leta delovali v ozadju iskalnikov, oglaševanja in digitalnih storitev, prelom pa je nastopil šele, ko so orodja postala neposredno dostopna vsakomur.
Slovenščina, kultura in podatki
Med pogovorom se je dotaknil tudi slovenščine in kulturnega vidika umetne inteligence. Dejal je, da ima Slovenija znanje, da razume "od začetka do konca", kako se modeli delajo, ter omenil domače jezikovne projekte in strokovnjake, ki zbirajo in urejajo jezikovne podatke. Ob tem je opozoril na realno oviro: dostop do kakovostnih besedilnih korpusov pogosto zapleta lastništvo in nepripravljenost organizacij, da delijo gradiva, tudi če so bila sofinancirana z javnim denarjem.
Šolstvo med strahom in priložnostjo
Umetna inteligenca je v izobraževalni sistem vstopila hitreje, kot se mu uspe prilagajati. Mladi orodja že uporabljajo, pogosto brez jasnih smernic, medtem ko šolski sistem še išče ravnotežje med prepovedjo, nadzorom in smiselno uporabo.
V razpravi o pismenosti se je večkrat dotaknil tudi šolstva. Opisal je obisk srednje šole, kjer so učenci ob vprašanju, ali uporabljajo orodja umetne inteligence, sprva molčali, nato pa se je izkazalo, da jih uporablja skoraj vsak, le da o tem ne govorijo. Poudaril je, da lahko ta orodja vodijo v goljufanje, hkrati pa lahko ob pravilni rabi izboljšajo učne rezultate – tudi pri učencih z motnjami pozornosti ali pri slabovidnih. Učiteljem je sporočil, da prepovedi same ne bodo rešile ničesar, temveč je smiselno razviti pristope uporabe, pri čemer bi morali pomagati tudi zavod, ministrstvo in pedagoške institucije.
Poklici, ki se tiho spreminjajo
Podobno velja za trg dela. Grobelnik je opozoril, da se nekateri poklici spreminjajo tiho, brez velikih razprav. Kot primer je navedel programerje: "Tisti, ki tega ne uporablja, je danes nekonkurenčen." Pri drugih poklicih pa je po njegovih besedah dinamika drugačna – prehod bo bolj boleč, ker se bo zgodil hitro in v fizičnem svetu. Kot primer je navedel avtonomne taksije in širjenje takih storitev v ZDA, kar bi lahko pomembno vplivalo na velik del vozniških poklicev.
Ob tem je opozoril še na širši vzorec zaznavanja sprememb. "Ljudje smo narejeni za to, da dobro reagiramo na linearne spremembe. Tukaj pa gre eksponentno," je dejal in dodal, da za takšne premike preprosto nimamo pravega občutka – ko se njihove razsežnosti zares zaveš, je sprememba pogosto že daleč naprej.
Za podjetja in posameznike umetna inteligenca postaja osnovno orodje, ne več konkurenčna prednost. Ključno vprašanje ni več, ali jo uporabljati, temveč ali imajo dostop do dovolj zmogljivih in varnih rešitev, ki omogočajo razvoj novih idej in poslovnih modelov.
Tehnologija, ki jo lahko uporablja vsak
Na koncu je Grobelnik poudaril, da umetna inteligenca ne bo izginila, temveč se bo še naprej razvijala, zato je ključno, da se ji ljudje ne izogibajo in je ne podcenjujejo. Tehnologija je po njegovih besedah tudi presenetljivo dostopna, kar je ponazoril s primerom svoje mame, stare 88 let, ki se je z agentom pogovarjala v slovenščini, preverjala odgovore in ga prosila za zgodbo, prilagojeno otroku.
Njegovo sporočilo je preprosto: prej ko se družba nauči uporabljati orodja pravilno, večja je možnost, da bo val sprememb prinesel koristi, ne pa zgolj novih tveganj.
