nesreča
Torek, 30. 12. 2025, 4.00
7 ur, 43 minut
Letos nas je zapustilo blizu sto znanih Slovencev #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,01
Leto 2025 je zaznamovalo slovo številnih izjemnih posameznikov. Vsak na svoj način je soustvarjal zgodbo naše družbe. Njihova zapuščina ostaja - v dosežkih, delih in spominih ljudi, ki so jih zaznamovali.
V letu 2025 so se poslovili številni znani Slovenci, ki so s svojim delom, znanjem, talentom ali pa ustvarjalnostjo in prepoznavnostjo vplivali na slovensko družbo. Zapustili so nas umetniki, zdravniki, igralci, glasbeniki, športniki, politiki, pa tudi novinarji in prvi Slovenec, ki je z jadrnico obplul svet.
Že prvi dan novega leta 2025 so iz Smučarske zveze Slovenije sporočili, da jih je mnogo prezgodaj zapustil predsednik panoge za deskanje na snegu, Jože Torkar. Kot predsednik panoge deskanja na snegu je posvečal posebno pozornost najmlajšim in mladinskim ekipam. Neutrudno je verjel v njihov potencial in se zavzemal za ustvarjanje pogojev, v katerih bi lahko postali vrhunski športniki.
Tisti dan je zaznamovala še ena žalostna novica. V 58. letu starosti je umrl nekdanji slovenski napadalec Igor Poznič. Največji pečat je pustil v dresu NK Maribor, kjer je bil ljubljenec navijačev, izjemen strelec in tudi junak prvega večnega derbija v obdobju državne samostojnosti.
Tone Turnšek
V 85. letu starosti se je slab teden kasneje poslovil Tone Turnšek, "oče" rokometnega evropskega šampiona Celje Pivovarna Laško. Bil je eden najbolj prepoznavnih in uspešnih športnih funkcionarjev in velik podpornik športa nasploh. Leta 1990 je Turnšek kot predsednik uprave Pivovarne Laško vstopil v celjski rokometni klub in ga v prvem mandatu vodil do leta 2007. Leta 2011 je nato končal tudi drugi mandat na čelu kluba.
Umrl eden najuglednejših kardiologov v Sloveniji
Po dolgi in zahrbtni bolezni je 12. januarja 2025 umrl profesor doktor Bojan Vrtovec, eden najuglednejših slovenskih kardiologov in znanstvenikov zadnjih desetletij.
Bojan Vrtovec
"Njegovo življenje in delo sta zaznamovala neizmerna intelektualna radovednost in neomajna zavezanost medicinski znanosti," so takrat sporočili iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. "Bil je človek, ki je vsakomur, ki je imel srečo delati z njim, pustil neizbrisen pečat s svojo toplino, odprtostjo in predanostjo. Bil je intelektualec v pravem pomenu besede - človek, ki je s svojo vedoželjnostjo in nenehnim iskanjem resnice dvigoval meje znanosti in hkrati navdihoval svoje kolege in študente."
Miloš Popivoda
Tragična nesreča vzela znanega nogometaša
V januarju se je za vedno poslovili tudi Miloš Popivoda, ki je v prometni nesreči umrl v 45.letu starosti. Bil je nekdanji nogometni vratar, ki je v 1. SNL največ nastopov zbral za Olimpijo, branil pa je tudi za Domžale. Bil je sin legende Olimpije in slovenskega nogometa Danila Popivode, ki se je poslovil pred štirimi leti.
Janoš Kern
V 70. letu je po dolgotrajni bolezni umrl Janoš Kern, ki je bil skoraj 20 let gonilna sila Ustanove Imago Sloveniae. Zasnoval in organiziral je več odmevnih mednarodnih projektov in ustanovo povezal s številnimi tujimi nevladnimi organizacijami in mednarodnimi kulturnimi mrežami in združenji. Posebno pozornost je posvečal mladim talentom, ki so šele stopali na svojo umetniško pot. Za svoj prispevek h kulturi je leta 2015 prejel nagrado glavnega mesta Ljubljana.
Vinko Dolenc je Slovenijo postavil v središče sveta
Vinko Dolenc
Svetovno znani nevrokirug Vinko Dolenc je umrl v 85. letu starosti. Leta 2015 je prejel srebrni red za zasluge Republike Slovenije za "vrhunsko znanstvenoraziskovalno in medicinsko delo na področju nevrokirurgije, s katerim je Slovenijo postavil v središče sveta". Dolenc je že v začetku svoje specializacije iz nevrokirurgije uvedel mikrokirurške tehnike pri nevrokirurških operacijah v takratni skupni državi. Prvo mikrokirurško operacijo je opravil na poškodovanem perifernem živcu že 1969. Kasneje je uvedel še druge nevrokirurške tehnike. Sodi med pionirje mikronevrokirurgije v Evropi.
V 82. letu je v mesecu januarja umrl teolog, zgodovinar, profesor Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in brat kapucinske skupnosti Metod Benedik. Posvečal se je znanstvenemu delu na področju cerkvene zgodovine, bil je redni profesor zgodovine Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani in njen dekan, napisal pa je tudi številne razprave o zgodovini Cerkve.
Dva dni pred 74. rojstnim dnevom je umrl raziskovalni novinar, pesnik in pisatelj Blaž Ogorevc, ki je bil v slovenski javnosti najbolj znan po skoraj štiri desetletja trajajočem sodelovanju s tednikom Mladina. Predan je bil tudi pisateljstvu in predvsem pesništvu. Izdal je več pesniških zbirk, ki so navdih pogosto jemale iz življenja na podeželju.
Viktor Pistotnik
Po dolgi bolezni je konec januarja v 80. letu starosti umrl Viktor Pistotnik, ustanovitelj podjetja Sintal in dolgoletni predsednik Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. Kot pionir zasebnega varovanja v Sloveniji je postavil temelje panoge, ki danes predstavlja pomemben steber nacionalne varnosti Slovenije, so sporočili iz podjetja.
Božo Kovač
1. februarja je umrl dolgoletni novinar, urednik in medijski voditelj Božo Kovač. Slovenske medije je zaznamoval predvsem v obdobju od sedemdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja kot glavni urednik obeh največjih slovenskih časopisov, Dela in Dnevnika, pa tudi kot direktor programov RTV Slovenija. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja je zasedal tudi več političnih funkcij, nato gradil medijsko kariero, kasneje pa se znova vrnil v politiko, saj je postal svetovalec predsednika države Milana Kučana v njegovem drugem polnem mandatu. Kučan je Kovaču leta 2002 podelil častni znak svobode Republike Slovenije.
Nekaj dni kasneje se je po dolgi bitki z boleznijo poslovil Andrej Mravlje, novinar in dolgoletni dopisnik Dnevnika. Za Dnevnik je poročal iz Rima, Kitajske in Pariza, nazadnje je svoje delo opravljal iz New Yorka. V začetku tisočletja je med drugim delal tudi na Slovenski tiskovni agenciji. Poročal je tudi iz Pakistana, Severne Koreje, Mongolije in Balkana.
Vladimir Smrkolj
Pri Zdravniški zbornici Slovenije in na Kliničnem oddelku za travmatologijo UKC Ljubljana so 22.februarja sporočili, da je umrl profesor doktor Vladimir Smrkolj, specialist kirurgije in travmatologije ter profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. "Njegova strokovnost in predanost sta se odražali v številnih vlogah, ki jih je opravljal skozi svojo kariero. Kot glavni in nadzorni mentor za splošno kirurgijo in travmatologijo je vzgajal številne generacije mladih zdravnikov, ki so pod njegovim vodstvom pridobivali neprecenljivo znanje in veščine." V UKC Ljubljana so še poudarili, da je bil Smrkolj med drugim pionir kirurške oskrbe patoloških zlomov.
Franc Sušnik
Franc Sušnik, nekdanji poslanec SDS in dolgoletni župan Občine Vransko, je za vedno odšel v 70.letu starosti. Funkcijo župana Vranskega je opravljal šest mandatov, od ustanovitve samostojne Občine Vransko leta 1998 do upokojitve leta 2022. Bil je tudi častni občan občine in dolgoletni predsednik občinskega odbora SDS Vransko.
Poslovila se je tudi režiserka Marija Šeme Baričevič, ki je na nacionalni televiziji utirala pot svojim kolegom in kolegicam. Društvo slovenskih režiserjev in režiserk ji je leta 2021 podelilo naziv častne članice.
Star 96 let je umrl svetovno znani koreograf, plesalec, pedagog, režiser in dramaturg Milko Šparemblek. V utemeljitvi za Prešernovo nagrado za leto 2020 je bilo med drugim zapisano, da Šparemblek o umetnosti plesa in umetnosti razmišlja kot o zelo potrebni vsenavzoči nadstavbi, ki plemeniti banalnost vsakdanjosti, njegov izvirni slogovni izraz pa je tako samosvoj, da ga ne more opredeliti nobena plesnoteoretična ali plesnozgodovinska oznaka.
V 95. letu starosti je umrl dirigent, zborovodja, muzikolog in duhovnik Mirko Cuderman, ki je s svojim delom dvignil raven ljubiteljskega zborovskega glasbenega poustvarjanja na raven poklicnih glasbenikov.
Umrla je slovenska igralka Barbara Babič, ki je delovala na področju gledališča, filma in televizije. Med drugim je bila desetletje članica gledališkega ansambla Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica, kjer so spomnili na njeno "paleto tankočutnih dramskih kreacij".
Iz sveta narodnozabavne glasbe se je v 59. letu starosti poslovil Franci Tišler, dolgoletni in ustanovni član ter baritonist znanega narodnozabavnega ansambla Gašperji.
Umrl je fotograf Dragan Arrigler. Veljal je za enega od pomembnih fotografov iz ljubljanskega fotografskega kroga oziroma skupine Fotogrupa Šolt. S fotografijo se je začel ukvarjati na začetku 70. let preteklega stoletja, pred tem je deloval na področju prava. Bil je tudi Delov fotoreporter.
15. marca se je pri 97 letih poslovila Ančka Gošnik Godec, ki se je v spomin generacij Slovenk in Slovencev zapisala s svojimi ilustracijami otroških zgodb. Njena ustvarjalna pot se je začela z objavami v revijah Ciciban, Pionir in Pionirski list. Sledile so knjižne ilustracije, med njimi za priljubljeno slovensko pravljico Muca copatarica.
Režiser Iztok Tory je sodeloval pri ustanovitvi Gledališča Glej in režiral tamkajšnjo prvo uprizoritev, Kasparja Petra Handkeja. Režiral je tudi v drugih gledališčih po Sloveniji. Pomemben ustvarjalni pečat je vtisnil RTV Slovenija, kjer je delal do upokojitve. Sodeloval je pri več filmih.
Jože Mušič
Jadralska legenda z neukrotljivo ljubeznijo do morja
Jože Mušič, jadralec, mojster fotografije, filmar, popotnik in vsestranski športnik, se je poslovil star 90 let. Mušič velja za jadralsko legendo. Bil je prvi Slovenec, ki je v letih od 1988 do 1990 objadral svet. Njegova neukrotljiva ljubezen do morja ga je popeljala v raziskovanja in pustolovščine, ki so segale daleč onkraj obzorja.
Po dolgi bolezni je v 76. letu aprila letos umrl nekdanji metalec diska Zdravko Pečar. Nastopil je na olimpijskih igrah leta 1972 v Münchnu, kjer je zasedel 18. mesto. Tekom svoje športne kariere je bil tudi nosilec jugoslovanskega rekorda v metu diska, so sporočili iz Atletske zveze Slovenije.
Nikoli mu ni nihče očital, da bi bile volitve pogoljufane
Marko Golobič
Umrl je nekdanji dolgoletni tajnik in direktor službe Državne volilne komisije (DVK) Marko Golobič, ki je več kot dve desetletji bdel nad volilnimi procesi v državi. V enem od intervjujev za Delo je dejal, da so ga vedno zanimale volitve kot proces, "ne, kdo zmaga, ampak da so narejene korektno." Kot je zatrdil, se je držal standardov in nikoli mu ni nihče očital, da bi bile volitve pogoljufane.
Neža Maurer
Neža Maurer, eno osrednjih pesniških imen pri nas, se je poslovila stara 94 let. Napisala je številne knjige in pesmi. Okrog 450 njenih pesmi je bilo uglasbenih. Bila je tudi učiteljica in noviknarka, po upokojitvi je še vedno delala kot samostojna umetnica. Pisala je literaturo za odrasle in otroke, prevajala iz slovanskih jezikov - bivše srbohrvaščine, ruščine in nemščine. Članica Društva novinarjev je bila od leta 1983 in PEN kluba od leta 1991. Od leta 2005 je bila častna občanka Škofje Loke.
V prometni nesreči v Ugandi je 25. aprila v 74. letu starosti umrl slovenski salezijanski duhovnik in misijonar Danilo Lisjak. Več kot 35 let je deloval kot misijonar v Burundiju, Ruandi, Kongu in Ugandi.
Po hudi bolezni se je konec maja poslovil dolgoletni novinar časnika Večer Darko Šterbenk. Svojo novinarsko pot je začel in končal pri mariborskem časniku. Bil je vodja Večerovega uredništva, urednik črne kronike, vodil je uredništvo revij Kaj in Vroči kaj ter bil dolga leta prepoznavni glas Večerovih radijskih oglasov.
Mijo Popovič
V 66. letu starosti je v začetku meseca junija umrl Boris Krmac, nekdanji frontman legendarne slovenske heavy metal skupine Pomaranča. Dobre tri tedne kasneje se je v 67. letu starosti poslovil še Mijo Popovič, nekdanji kitarist in ustanovitelj skupine. "Z njim je umrla tudi Pomaranča. Bil je eden, edinstven, največji," so ob pretresljivi in nenadni novici zapisali člani skupine.
Ivo Frbežar
V 76. letu starosti je umrl literat in založnik Ivo Frbežar, so sporočili iz Slovenskega centra PEN, katerega član je bil. Pisal je predvsem poezijo, lirično prozo, pesmi in prozo za otroke, radijske igre ter literarno kritiko ter bil glavni urednik založbe Mondena. Izdal je 14 lastnih knjig, prevodi njegovih del pa so izšli v angleškem, češkem, makedonskem in srbskem jeziku.
Herbert Jeglič
Prvi Slovenec, ki je sodil na olimpijskih igrah
V 82. letu starosti je umrl Herbert Jeglič, ki je v slovenskem rokometu pustil neizbrisen pečat, mednarodno pa se je uveljavil kot sodnik. Pravico na igrišču je delil na najvišji ravni svetovnega rokometa, kot prvi Slovenec je sodil na olimpijskih igrah.
V 92. letu starosti je 25. junija umrl gledališki in filmski igralec Sergej Ferrari. V dolgoletni igralski karieri je odigral najrazličnejše vloge, vse je vedno oblikoval z veliko predanostjo in domiselnostjo, predvsem pa z zanj značilno mediteransko radoživostjo.
V enem tednu za vedno odšli trije duhovniki
Janez Petrič (levo) in Anton Marinko (desno).
Verniki v Sloveniji so se v začetku julija poslovili od treh duhovnikov. Umrli so duhovnik Aleš Kalamar iz Dolenec, ki je maševal v slovenski župniji svetega Cirila in Metoda v Stuttgartu v Nemčiji, duhovnik župnije Rovte nad Logatcem Janez Petrič in Anton Marinko, duhovni pomočnik v župniji Cerklje na Gorenjskem.
Po daljši bolezni je umrl zdravnik Vladimir Pirant. Med številnimi pacienti in sledilci je bil priljubljen predvsem zaradi svojih trdnih stališč glede obveznega cepljenja, ki mu je ostro nasprotoval tudi v času pandemije koronavirusa.
V 91. letu starosti je umrl dramski igralec Drago Kastelic. Bil je dolgoletni član igralskega ansambla Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, kjer je ustvaril več kot 130 vlog. Kot igralec se je odlikoval po tem, da je z natančnostjo oblikoval številne karakterne vloge, so sporočili iz Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Janez Aljančič
Pri 87 letih je po težki bolezni umrl prvi predsednik Atletske zveze Slovenije (AZS) po osamosvojitvi Janez Aljančič. Po predsedovanju je bil tudi član upravnega odbora AZS, leta 2008 pa je postal tudi njen častni član. Predsednik domače atletske zveze je bil med letoma 1992 in 1997, pozneje pa tudi član upravnega odbora. Leta 2008 je od Državnega sveta Republike Slovenije prejel priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva. Aljančič je od Evropske in Svetovne atletike prejel plaketo za zasluge oziroma najvišje odlikovanje za delo v atletiki obeh krovnih zvez. Od leta 2011 je bil tudi častni član Evropske atletike.
Ludvik Pandur
Star 77 let je v zadnjem tednu julija umrl akademski slikar in profesor Ludvik Pandur. Slikarstvo mu je bilo pregovorno položeno v zibko, saj sta bila slikarja tudi očetov stric in oče. Leta 2018 je Pandur prejel Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, najvišje priznanje na področju kulture Mestne občine Maribor.
Sanja Lončar
Avgusta je v 60. letu starosti umrla Sanja Lončar, ena najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v Sloveniji. Več kot dve desetletji je ozaveščala javnost o pomenu zdrave prehrane, naravnih pristopov k zdravju ter osebne in skupnostne samooskrbe. Bila je avtorica in soavtorica 23 monografij, od katerih je kar sedem prevedenih v nemški jezik. Njena dela so zaznamovala številne bralce in postala pomemben vir informacij za vse, ki so želeli živeti bolj povezano z naravo in poslušati svoje telo.
Peter Juratovec
Umrl je televizijski režiser Peter Juratovec, dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, ki je sodil med začetnike televizijske ustvarjalnosti pri nas. Podpisal je režijo mnogih oddaj, predvsem na področju razvedrilnega in glasbenega programa, kot so Poletna noč, Mario, Spet doma, Melodije morja in sonca, Ema ter Tarča. V zadnjih letih poklicne poti je bil dejaven tudi v informativnem programu.
V 97. letu starosti je umrla esejistka, pisateljica, prevajalka, pedagoginja in kulturna delavka Zora Tavčar, ki je bila ena vidnejših ustvarjalk slovenske književnosti v Italiji.
Sašo Lap
Po težki bolezni je v 72. letu starosti umrl nekdanji poslanec DZ Sašo Lap. Za poslanca prvega sklica državnega zbora je bil izvoljen leta 1992. Po razkolu v Slovenski nacionalni stranki (SNS) je ustanovil in vodil samostojno poslansko skupino, do leta 1998 pa je bil nato predsednik stranke Slovenska nacionalna desnica (SND), ki se je vmes preoblikovala in preimenovala v Stranko slovenskega naroda (SSN). 1999 je postal svetovalec vlade, od leta 2020 pa je bil sekretar Društva poslancev 90 (DP90).
Vlasta Pacheiner Klander
Dan pred svojim 93. rojstnim dnevom je 4. avgusta umrla prevajalka Vlasta Pacheiner Klander, nekdanja sodelavka literarnega inštituta ZRC SAZU in oddelka za primerjalno jezikoslovje in orientalistiko Filozofske fakultete v Ljubljani. Objavila je tri temeljne znanstvene monografije: Staroindijsko poetiko, Staroindijske verzne oblike in knjigo Karol Glaser: prvi slovenski doktor sanskrta. S teh področij je napisala še vrsto znanstvenih člankov in samostojnih poglavij. Za raziskovalno, prevajalsko in pedagoško delo je leta 2006 prejela Sovretovo nagrado, leta 2022 medaljo za zasluge RS, leta 2023 pa še indijsko državno odlikovanje za posebne zasluge za delo na področju sanskrta in sanskrtske književnosti, so še zapisali na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.
V starosti 85 let se je poslovil lutkar Tine Varl. Postavil je temelje Lutkovnemu gledališču Mariboru (LGM), ki ga je v 90. letih prejšnjega stoletja tudi vodil. Znotraj gledališča je bil tudi soustanovitelj festivala Poletni lutkovni pristan.
Poslovil se je tudi znani istrski harmonikar Andrej Rupnik, prijateljem znan tudi pod vzdevkom Andrejček. Harmonike se je naučil igrati sam. Ljudi je na različnih dogodkih mnogokrat razveseljeval samostojno ali pa z zasedbami, s katerimi je nastopal – sodeloval je v zasedbi Farmer in nastopal tudi z Ansamblom Bivje.
Franc Šegovc, ki je umrl star 88 let, je bil ustanovni član in vodja legendarne narodnozabavne zasedbe Štirje kovači. Bil je tudi častni občan Mestne občine Slovenj Gradec.
V 96. letu se je poslovil Ljubo Struna, ki je vse svoje življenje posvetil filmu. Njegovo delovanje v okviru domače filmske produkcije je bilo vsestransko. Nastopal je v vlogah organizatorja, pomočnika direktorja, direktorja filma, fotografa, asistenta kamere, snemalca in drugih. Podpisal se je pod 39 domačih celovečernih igranih filmov, 35 tujih celovečernih filmov ter 207 dokumentarcev in kratkih igranih filmov. Struna je leta 2011 prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti in filmske kulture.
Daniel Planinšec
V treh desetletjih več kot 30 tisoč primerov
Zaradi posledic srčnega infarkta je v 64. letu starosti umrl mariborski odvetnik Daniel Planinšec. Ukvarjal se je s kazenskim, gospodarskim in delovnim pravom. V treh desetletjih je vodil več kot 30 tisoč primerov. Njegovo življenje je zaznamovala predanost pravni stroki, v javnosti pa je bil znan kot trden in odločen pravni zagovornik, so takrat zapisali v Ptujinfo.com. Pri Večeru pa so navedli, da pri zastopanju strank v sodni dvorani nikoli ni delal razlik med manj znanimi in razvpitimi imeni.
Mladinski klub Nade Žagar iz Ilirske Bistrice je na svojem Facebook profilu sporočil žalostno vest, da je umrl njihov dolgoletni član Anže (po njihovo Štemac, Korajžnik). Za mladega glasbenika, ki je imel le 25 let, naj bi bilo usodno potapljanje.
V 95. letu starosti je umrl nekdanji slovenski politik in predsednik izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije Andrej Marinc. Veljal je za edinega še živečega predstavnika vodilne slovenske politične garniture iz časov socializma v 70. in 80. letih. Iz politike se je umaknil leta 1990.
V starosti 93 let je umrl priljubljeni frizer Svetozar Kamenarič, ki je desetletja ustvarjal v svojem salonu v nekdanji stavbi Šumija ob Slovenski cesti v Ljubljani. Bil je šolan frizerski mojster, ki je obvladal marsikatero pričesko. A večina strank je v njegov salon hodila zaradi striženja na kratko pričesko, t. i. ježka.
Uroš Ložar
Slovo velikana slovenske gorskokolesarske in BMX scene
Konec septembra se je poslovil Uroš Ložar, velikan slovenske gorskokolesarske in BMX scene, so na družbenih omrežjih zapisali pri Kolesarskem klubu Rajd. "Veliki med nami pustijo močno sled, Uroš za seboj pušča velikansko sled," je v imenu KD Rajd zapisal Gregor Stopar. "Uroš, ki je pogosto daleč iz ozadja premaknil marsikatero stvar na slovenski BMX in MTB sceni. Uroš, ki je bil vodja Rajdove BMX sekcije in vodja BMX Parka Ljubljana. Uroš, ki je bil najprej oče in mož, bo za vedno zapisan v zgodovini Rajda in scene!"
Iz Slovenske demokratske mladine (SDM), podmladka parlamentarne stranke SDS, so sporočili, da je v tragični nesreči umrl Benjamin Pevec, predsednik SDM Vrhnika-Borovnica.
Marjan Planinšek
V septembru sta se poslovila tudi eden najbolj prepoznavnih avtomobilskih novinarjev, Martin Česenj, ki je s svojo strastjo, strokovnostjo in smislom za pripovedovanje pustil neizbrisen pečat na domači avtomobilski sceni ter znani slovenski florist Marjan Planinšek.
V oktobru so umrli vodja slovenskega urada v Ramali Vojko Kuzma, vsestranski ustvarjalec Blaž Kutin, ki je deloval je kot scenarist, pisatelj, režiser in fotograf, star 46 let je po hudi bolezni umrl nekdanji nogometaš Olimpije, mladi reprezentant in njihov nekdanji trener Žiga Starič. V 80. letu starosti je umrla zdravnica in članica Gorskih reševalcev Milena Špela Kristan. Znana je bila tudi po tem, da je ustanovila ambulanto v odročnem kraju Chialsi v Nepalu. 20. oktobra je nepričakovano umrl Vlado Leskovar, dolgoletni župnik na Bizeljskem. Star je bil 53 let. V 69. letu starosti je po težki bolezni umrla dolgoletna novinarka in urednica Dela Silva Čeh.
Aleš Šutar
Tragedija, ki je na noge dvignila Slovence
Po brutalnem pretepu Novomeščana Aleša Šutarja, ki se je zgodil 25. oktobra v Novem mestu, je Šutar kasneje v 49. letu starosti zaradi hudih poškodb umrl v bolnišnici.
Zveza za šport invalidov Slovenije - Slovenski paralimpijski komite je 25. oktobar sporočila, da je v 54. letu starosti po bolezni umrl Gorazd Vecko, nekdanji selektor slovenske paraolimpijske namiznoteniške ekipe in vodja namiznoteniškega turnirja za invalide v Laškem.
Milan Stojnić
V oktobru je nenadoma umrl Milan Stojnić, nekdanji udeleženec in komentator resničnostnega šova Ljubezen po domače. Star je bil 44 let.
Uroš Maček
Po dolgotrajni bolezni se je 26. oktobra poslovil slovenski igralec Uroš Maček, so sporočili iz Slovenskega mladinskega gledališča. Leta 2010 je bil med prejemniki nagrade za izjemno kolektivno stvaritev v predstavi Preklet naj bo izdajalec svoje domovine! na Borštnikovem srečanju v Mariboru in leta 2002 posebne nagrade žirije Festivala malih odrov na Reki igralski ekipi Treh sester za kolektivno igro. Leta 1991 pa je dobil tudi priznanje ZDUS za vlogo Otroka 1 v Noči gostov.
Film kot orodje za razvoj otrok s posebnimi potrebami
Borko Radešček
V 76. letu starosti je 28. oktobra umrl Borko Radešček, specialni pedagog, lutkar, cineast in inovator, ki je več kot štiri desetletja deloval v Centru Janeza Levca v Ljubljani. Radešček je verjel v moč filma kot orodja za intelektualni razvoj otrok s posebnimi potrebami. Učencem je omogočal, da filme ne le gledajo, ampak jih tudi sami ustvarjajo. V likovno vzgojo je uvedel filmsko animacijo in več let vodil filmske krožke.
Alojz Bajc
V 94. letu starosti je 1. novembra umrl Alojz Bajc, olimpijec, ki je oral ledino razvoja kolesarstva v Sloveniji v 50. in začetku 60. let prejšnjega stoletja, so sporočili s Kolesarske zveze Slovenije. Leta 1960 je za Jugoslavijo nastopil na olimpijskih igrah v Rimu, pozneje je deloval tudi kot trener.
Nina Rajh
Nina Rajh, pevka nekdanje pomurske skupine Dismissed, ki je bila ustanovljena leta 2004, je umrla v 40. letu starosti. Skupina je prvi album izdala leta 2011 in bila najbolj znana po pesmi Tukaj sem.
V novembru so se poslovili še nekdanja mariborska atletinja Breda Lorenci, ki je v 75. letu starosti umrla za posledicami hude prometne nesreče, ki se je zgodila avgusta na Hrvaškem, po dolgi bolezni je pri komaj 50. letih umrla Nataša Kozlan, pred tem Abram, ki je leta 1992 kot prva v zgodovini samostojne države postala miss Slovenije, umrl je akademski slikar Matej Metlikovič, ki je močno zaznamoval sodobno slovensko slikarstvo, poslovil pa se je še en mlad glasbenik, Jurij Čotarj - Egzi, star je bil zgolj 33 let. Bil je pevec skupin Requiem, Stare device in Shotdown, prav tako pa je s svojo sestro sodeloval v projektu Egzi & Ketrin.
Marta Frelih
Mariborska filmska in gledališka ustvarjalka Marta Frelih nas je zapustila v 59. letu starosti. Kot kostumografka in scenografka je ustvarjala za številne operne, gledališke, baletne predstave ter kabarete za gledališke in operne hiše po Sloveniji, Nemčiji, Avstriji, Švici in Franciji. Že med študijem na AGRFT jeposnela svoj prvi dokumentarno-igrani film Kobilca - Portret slikarke (2008). Leta 2009 je ustvarila celovečerni dokumentarno-igrani film Alma M. Karlin – samotno potovanje, za katerega je na 12. Festivalu slovenskega filma prejela vesno za najboljšo kostumografijo in posebno priznanje za najboljši dokumentarni film.
Marko A. Kovačič
V starosti 69 let je 2. decembra umrl večmedijski in interdisciplinarni umetnik Marko A. Kovačič, ki je s svojim delom pomembno zaznamoval slovenski kulturni prostor. Njegov štiridesetletni opus obsega avtorske filme, performanse, instalacije in ambiente. Prejel je več nagrad, med njimi so zlata ptica, Župančičeva nagrada in zlata paličica.
Raziskovalec človeškega glasu in petja
Aleš Hadalin
Umrl je Aleš Hadalin, pevec, glasbenik, igralec in plesalec, ki je širši slovenski javnosti bolje poznan kot eden izmed najizvirnejših razis+kovalcev človeškega glasu in petja. Hadalin je študiral muzikologijo in je bil znan po svojem raziskovanju različnih pevskih tehnik, ki so bile osrednji del vseh njegovih zgoščenk. Skozi svoje delo je odkrival bogastvo slovenske ljudske glasbe. V glasbeni svet je bil vpet že od mladosti, med drugim je igral harmoniko, orglice in kljunasto flavto. Bil je ustanovni član skupine Tantadruj, s katero je posnel dva albuma (1986 in 1990). V začetku 90. let se je posvetil jazzovskim standardom in s svojim globokim, hrapavim glasom izdal album Gee Baby, je zapisano na strani Sigic.
Vinko Cingerle
8. decembra je v 71. letu starosti umrl priljubljeni salezijanski duhovnik Vinko Cingerle. Njegova duhovniška pot je trajala štiri desetletja, Cingerle pa je bil predan duhovniškemu poklicu, delu v salezijanski skupnosti in služenju Cerkvi.
Franc Laj
V začetku decembra je umrl tudi nekdanji slovenski poslanec Franc Laj, ki je funkcijo opravljal med letoma 2014 in 2018. Umrlemu so se poslanci z minuto molka poklonili tudi na redni seji DZ. Do januarja 2016 je bil Laj član poslanske skupine SMC, nato pa je izstopil tako iz stranke kot iz poslanske skupine in se pridružil poslanski skupini nepovezanih poslancev. Bil je tudi član več delovnih teles. Na lokalnih volitvah leta 2018 je kandidiral tudi za župana Občine Lendava.
Ena najvplivnejših raziskovalk slovenske preteklosti
Maja Žvanut, izjemna zgodovinarka in umetnostna zgodovinarka, se je poslovila sredi decembra. Bila je ena najvplivnejših raziskovalk slovenske preteklosti in soustvarjalk muzejske stroke v Sloveniji.
Svojo profesionalno pot je skoraj v celoti povezala z Narodnim muzejem Slovenije, kamor je stopila leta 1983. Tam je več desetletij sooblikovala muzejsko raziskovalno delo, varstvo dediščine ter predstavitev zgodovine javnosti. Med letoma 1989 in 1997 je vodila Oddelek za zgodovino in uporabno umetnost, od leta 1996 pa je kot muzejska svetnica pomembno vplivala na razvoj muzeološke stroke. Istega leta je bila na Univerzi v Mariboru izvoljena za docentko.
V Narodnem muzeju je pripravila vrsto odmevnih razstav, med njimi Slovenci v 16. stoletju, Gotika v Sloveniji in Svet predmetov, s katerimi je pomembno prispevala k širšemu razumevanju slovenske preteklosti. Njena bibliografija vključuje številne monografije, med drugim Knjige iz 16. stoletja v Knjižnici Narodnega muzeja, Zbirka pečatnikov v Narodnem muzeju v Ljubljani, Ljubljanski župan Jurij Vertaš pl. Scharffenegk in njegovi ter Od viteza do gospoda, ki še danes veljajo za referenčna dela na svojih področjih.
Maja Žvanut je za svoje izjemno delo prejela tudi najvišja priznanja, med njimi Župančičevo nagrado leta 1987 ter Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo leta 2004.
