Janez Janša
Robert Golob
Torek, 30. 12. 2025, 4.00
7 ur, 41 minut
V leto 2026 brez presenečenj: SDS in Svoboda ostajata najmočnejša igralca
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
Slovenski politični prostor vstopa v novo leto brez večjih presenečenj na vrhu, hkrati pa z izrazito zgoščeno tekmo tik nad in pod parlamentarnim pragom. Decembrska meritev javnomnenjske ankete Valicona po oceni dr. Sama Uhana kaže na utrjevanje trendov zadnjega tromesečja, v katerih se kot osrednja pola slovenske politike jasno izrisujeta SDS in Gibanje Svoboda, okoli katerih se razporejajo preostali politični akterji. Uhan poudarja, da gre za zadnjo meritev pred začetkom intenzivne volilne kampanje. Prava razmerja se bodo, kot pravi, začela kazati šele takrat, ko bo predvsem koalicija morala iz defenzivne drže preiti v aktivnejše predstavljanje rezultatov svojega vladanja.
Decembrska meritev kaže, da bi SDS kot prvo izbiro navedlo 23,9 odstotka vprašanih. Na drugem mestu ji sledi Gibanje Svoboda z 19 odstotki podpore. Za vodilnima strankama sledijo SD s 7,4 odstotka in Demokrati s 7,1 odstotka podpore. NSi dosega 5,2 odstotka, Resni.ca 4,9 odstotka, skupna lista strank Levica in Vesna 4,5 odstotka, SNS pa 4,4 odstotka.
Brez prebojev, neopredeljeni ne spreminjajo razmerij
Pod parlamentarnim pragom ostajajo Prerod z 2,6 odstotka, Pirati z 2,5 odstotka, Mi, socialisti! z 2,1 odstotka, Zeleni Slovenije z 1,4 odstotka, SLS z 1,3 odstotka ter Fokus z 0,7 odstotka podpore, druge stranke pa skupaj dosegajo 2,2 odstotka. Delež neopredeljenih volivcev v tej meritvi znaša 10,6 odstotka, vendar Uhan opozarja, da ta bazen za zdaj nima odločilnega vpliva na razmerja med strankami.
Prerod brez preboja, Mi, socialisti! kot neznanka levega pola
Pri Prebiličevi stranki se po Uhanovih besedah za zdaj ni zgodilo tisto, kar so nekateri napovedovali, in sicer da bi se Prerod izraziteje zajedel v prostor leve sredine. Prerazporejanja glasov v tem delu političnega prostora trenutno ni zaznati, morebitno rast pa bi moral Prerod po njegovi oceni iskati predvsem med neopredeljenimi volivci.
Uhan: "Pogosto se pričakuje, da bodo neopredeljeni volivci odgovor na vsa vprašanja in tisti, ki bodo premešali razmerja. V resnici to ne drži. Ko se odločajo, se njihovi glasovi praviloma razporedijo v podobnih razmerjih, kot jih že izkazujejo obstoječe stranke. Lahko gre za manjša nihanja, a za zdaj nič ne kaže, da bi imeli odločilen vpliv." V tem kontekstu opozarja tudi na pojav razpršitve glasov na levem političnem polu, kjer za zdaj ni povsem jasno, kaj pomeni nastop stranke Mi, socialisti!. Po njegovih besedah ni nujno, da nagovarja isto volilno bazo kot Levica in Vesna, temveč lahko gre bodisi za del neopredeljenih volivcev bodisi za glasove iz širšega nabora levih strank. Kakšen vpliv ima ta pojav na razmerja na levem polu, po njegovih besedah v tem trenutku še ni mogoče jasno oceniti.
Tudi med opredeljenimi v ospredju SDS in Svoboda
Če upoštevamo le opredeljene udeležence volitev, se deleži podpore povečajo, razmerja med strankami pa ostajajo podobna. Tudi v tem primeru se politični prostor izrazito oblikuje okoli dveh vodilnih strank. Med opredeljenimi volivci bi SDS prejela 26,8 odstotka glasov, Gibanje Svoboda pa 23,2 odstotka.
Na desni brez premikov, podpora Demokratom stagnira
Na desni sredini se po Uhanovi oceni za zdaj pravzaprav ne dogaja nič bistvenega. Povezovanje SLS in Fokusa po njegovih besedah ne prinaša pomembnega učinka, saj to združevanje nima opaznega vpliva na prerazporejanje glasov podpore na desni sredini.
Ob SDS se v tem prostoru po njegovih besedah najstabilneje pojavljajo Demokrati, vendar pri teh ne gre za trend rasti, temveč za ugotovitev stagnacije. V zadnjem tromesečju med opredeljenimi volivci njihova podpora ne narašča, temveč ostaja približno enaka. Podobno velja tudi za NSi, kjer se podpora prav tako ne povečuje.
Zunajsistemske stranke v znanih razponih, kampanja ne bo prinesla preobrata
Prav tako po njegovi oceni ni zaznati bistvenih premikov pri strankah, ki jih sam označuje kot zunajsistemske, med katerimi omenja Resni.co, SNS in Pirate. Te stranke po njegovih besedah že dlje časa delujejo znotraj podobnih intervalov podpore, pri čemer ne pričakuje, da bi se v tem segmentu razmerja bistveno spremenila niti z začetkom volilne kampanje.
Razlog za omejen domet vidi predvsem v tem, da so te stranke izraziteje prisotne na spletu, ki predstavlja njihov naravni komunikacijski prostor, medtem ko se v uveljavljenih medijih ne pojavljajo pogosto. V tem kontekstu izpostavlja Resni.co in SNS, ki se gibljeta blizu parlamentarnega praga, a po njegovih besedah za zdaj nimata širšega medijskega dosega zunaj spletnega okolja.
Po Uhanovi oceni decembrska meritev potrjuje utrjene trende zadnjega tromesečja, vendar hkrati opozarja, da gre za rezultate, na katere volilna kampanja še ni začela vplivati. Pravi trendi se bodo po njegovih besedah pokazali šele z začetkom intenzivne kampanje, ki se bo začela zelo kmalu po novem letu.
V tem kontekstu posebej izpostavlja nalogo koalicije, ki bo morala po njegovem mnenju iz defenzivne drže preiti v aktivnejšo predstavljanje rezultatov štiriletnega vladanja. Kampanja bo po njegovih besedah morala biti bolj angažirana, bolj vseprisotna in tudi bolj razpršena, ne omejena zgolj na uveljavljene, etablirane medije, temveč razširjena tudi na druge komunikacijske kanale.
Uhan ob tem ocenjuje, da se takšen pristop na desni sredini že v večji meri uveljavlja kot na levi, pri čemer se celoten politični prostor vse bolj vrti okoli dveh močnih polov. Po njegovi oceni se bodo prav zaradi kampanje in njenih poudarkov dejanska razmerja med strankami začela jasneje kazati šele v prihodnjih mesecih.
Volilna udeležba rahlo višja kot novembra
Decembra bi se volitev zagotovo udeležilo 54,2 odstotka vprašanih, kar je več kot novembra, ko je ta delež znašal 51,7 odstotka. Še 26,9 odstotka vprašanih navaja, da bi se volitev verjetneje udeležilo, kar je nekoliko več kot mesec prej. Na drugi strani 8,1 odstotka vprašanih pravi, da se volitev zagotovo ne bi udeležilo, 10,8 odstotka pa, da se jih verjetneje ne bi udeležilo. Tudi v tem delu je v primerjavi z novembrom zaznati rahel upad neudeležbe.
Ocenjevanje politikov: najvišja povprečna ocena ostaja pri predsednici republike
Med politiki je v povprečju najvišjo oceno dosegla predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je prejela oceno 3,2. Sledita Matjaž Han in Urška Klakočar Zupančič z oceno 2,8, Anže Logar pa z oceno 2,7. Oceno 2,6 so prejeli Robert Golob, Janez Janša, Jernej Vrtovec in Luka Mesec. Vladimir Prebilič, Asta Vrečko in Marko Lotrič so ocenjeni z 2,5, Uroš Macerl, Miha Kordiš in Urša Zgojznik z 2,4, Zoran Stevanović pa z oceno 2,3.
