Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
24. 9. 2025,
4.00

Osveženo pred

7 ur, 56 minut

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,00

Natisni članek

Natisni članek

sindikat Robert Golob Robert Golob Vlada Republike Slovenije božičnica

Sreda, 24. 9. 2025, 4.00

7 ur, 56 minut

Javnomnenjska anketa

Anketa: velika večina za obvezno božičnico

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,00
Božičnica. Denar. Prazniki. | "Zdi se, da je ta ukrep še eden ali morda zadnji v nizu socialnih potez, s katerimi premier zaokrožuje socialno noto – ob trajni oskrbi, pokojninski, plačni, zdravstveni in stanovanjski reformi je zdaj tu še božičnica," pove Uhan. | Foto Getty Images

"Zdi se, da je ta ukrep še eden ali morda zadnji v nizu socialnih potez, s katerimi premier zaokrožuje socialno noto – ob trajni oskrbi, pokojninski, plačni, zdravstveni in stanovanjski reformi je zdaj tu še božičnica," pove Uhan.

Foto: Getty Images

Raziskava Valicona za Siol je pokazala, da uvedbo obvezne božičnice podpira 69 odstotkov vprašanih, proti jih je le 15 odstotkov. "Podpora ukrepu je skoraj plebiscitarna. Takšna širina presega običajne družbene, politične in interesne delitve. To bo za kritike težek zalogaj, ker nimajo skupine, na katero bi se lahko naslonili," je ob tem ocenil dr. Samo Uhan. V državnem zboru je premier Robert Golob včeraj napovedal: "Božičnica za vse zaposlene, tudi tiste v javnem sektorju in upokojence. Prvič v zgodovini. To je naš odgovor na draginjo. Božičnico uvajamo kot delno razbremenitev plač," je dejal in dodal, da bo izplačana še letos v višini polovice minimalne plače – 638,86 evra – ter oproščena vseh davkov in prispevkov.

Uhan meni, da je ukrep, ki ga je napovedala vlada, treba razumeti v okviru celotnega mandata. Gre za potezo, ki je v skladu z napovedanimi prioritetami pred volitvami in z vrednotno usmeritvijo vlade, čeprav realnost pogosto zahteva prilagoditve. "Težko je pričakovati, da bi ljudje ukrep, ki ima vsaj na prvi pogled neposredne koristi, zavrnili," je dejal in dodal: "To zelo lepo kaže javnomnenjska anketa. Ta ukrep ima plebiscitarno podporo. Če je podpora tako velika, kot je v tem primeru, potem ta presega podporo ene same skupine, bodisi demografske, stare, mlade, izobražene, neizobražene ali politične."

Opozoril je tudi na pomen časovne umeščenosti ukrepa: "Če se to zgodi v času pred volitvami, ima to vpliv na javno mnenje, na javnost v celoti in na dogajanje v koaliciji ter v interesnih skupinah". Po njegovem mnenju so bile vse reakcije pričakovane: "Javnost ukrep podpira, v koaliciji se posamezne stranke počutijo izzvane, v gospodarstvu pa so odzivi mešani, a ni to nič presenetljivega." 

Uhan: V zgodovini osamosvojitve se na teh področjih ni zgodilo nič

Vprašani so se opredeljevali tudi do argumentov sindikatov in delodajalcev. Skoraj polovica (45,6 odstotka) meni, da bi morala božičnica postati pravica zaposlenih, 16,5 odstotka pa jih podpira stališče delodajalcev, da je ukrep preveliko breme. Tretjina (31,8 odstotka) vidi tehtne argumente na obeh straneh, 3,9 odstotka se jih ne strinja z nobeno možnostjo, 2,3 odstotka pa je neodločenih. 

"Zdi se, da je ta ukrep še eden ali morda zadnji v nizu socialnih potez, s katerimi premier zaokrožuje socialno noto," je povedal Uhan. Pri tem je dodal, da so v mislih tudi trajna oskrba, pokojninska in plačna reforma, zdravstvena ter stanovanjska reforma, sedaj pa je tu še božičnica.

"Kritike gredo v smeri, da so to pol reforme ali neizvedljive reforme. A treba je upoštevati, da gre za en mandat, medtem ko se na teh področjih v celotni zgodovini osamosvojitve Slovenije ni zgodilo praktično nič," je opozoril Uhan. Dodal je, da gre pri trajni oskrbi tudi za popravo anomalij prejšnje vlade: "V tem kontekstu moramo ukrep razumeti kot povezanega s prioritetami, vrednotami in usmeritvami vlade, pri čemer so učinki in odzivi precej predvidljivi."

Izplačilo božičnic naj bi državo stalo približno 118 milijonov evrov v javnem sektorju, dodatnih 250 do 500 milijonov evrov pa zaradi razbremenitve v zasebnem sektorju.

Pri vprašanju, ali si Slovenija takšno obvezno božičnico lahko privošči, 40 odstotkov vprašanih ocenjuje, da bi jo bilo mogoče izvesti brez večjih težav, dodatnih 30 odstotkov se s predlogom prav tako strinja, a ob tem opozarja, da bo ukrep obremenil državni proračun. Četrtina (24 odstotkov) meni, da gre za prevelik strošek, sedem odstotkov pa je neodločenih.

Golob: Zaposleni so največje bogastvo in največji kapital

V Gibanju Svoboda podpirajo uvedbo obvezne božičnice, premier Golob ostaja pri svojem stališču, da bo ta za vse zaposlene in upokojence postala realnost že letos. Kot je poudaril, je to odgovor vlade na draginjo in padec življenjskega standarda, ob tem pa bo ukrep pomenil tudi delno razbremenitev stroškov dela. "Največji kapital so zaposleni, zato bo božičnica obvezna za vse, tako v javnem kot zasebnem sektorju," je dejal v državnem zboru.

Golob je ob razpravi še dodal, da bo morda za koga uvedba v prvem letu izziv, a bo sčasoma postalo jasno, da gre za sistemsko izboljšavo, ki koristi vsem. Po njegovih besedah so ljudje "največje bogastvo in največji kapital", zato mora država z božičnico pokazati, da zna vrednotiti njihovo delo.

Koalicijske stranke že pogledujejo proti volitvam

V koaliciji so sicer stališča nekoliko različna. Socialni demokrati se do ukrepa še niso dokončno opredelili, medtem ko je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec iz vrst Levice v oddaji Marcel dne 22. 9. odločno podprl uvedbo obvezne božičnice.

Glede delovanja koalicije je Uhan dejal, da se kaže neka diskrepanca med tem, kar se zgodi v vladi, in tem, kar je potem interpretirano v javnosti. "To je pričakovano zato, ker tudi koalicijske stranke že z enim očesom pogledujejo proti volitvam," je dejal. Po njegovih besedah je posebej značilna reakcija gospodarskega ministra, ki je vez med vlado in gospodarstvom: "Njegova pozicija je nekoliko težja kot pozicija drugih ministrov. Nič nepričakovanega," je dodal.

Robert Golob
Novice Golob neomajen pri uvedbi božičnice

SDS: Nagrada za dobre rezultate dela in gospodarjenja ali nov davek?

Predsednik stranke SDS Janez Janša je na družbenem omrežju X zapisal, da nagrade za delo podpirajo, vendar naj bodo vezane na rezultate poslovanja in možnost podjetij. Ocenjujejo, da je božičnica po definiciji nagrada za uspešno gospodarjenje, ne pa obvezna plača. Dodatna zakonsko predpisana izplačila v podjetjih, ki so na robu preživetja, bi lahko po njihovem mnenju prinesla več škode kot koristi. Dodajajo še, da je tudi v javnem sektorju izplačilo mogoče in pravično le ob presežkih v državnem proračunu.

Slovenija je v zadnjih dveh desetletjih le redko beležila presežek – iz uradnih zaključnih računov izhaja, da je bil ta dosežen leta 2019, druga leta pa so bila večinoma zaključena s primanjkljajem. Če bi bila božičnica vezana izključno na pozitivno bilanco državnih financ, bi torej ostala neuresničena v skoraj vseh letih doslej.

NSi poudarja, da je božičnica dobra, kadar izhaja iz uspeha podjetja, saj pomeni priznanje zaposlenim. Če pa pride z dekretom in prisilo, izgubi svoj pomen in postane položnica, ki lahko podjetje pahne v težave ter dolgoročno zaposlenim vzame več, kot jim da.

Sindikati napoved vlade pozdravljajo

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije poudarjajo, da obvezna božičnica pomeni dobrodošel dvig prejemkov za delavce in korak k pravičnejši razporeditvi dobička. Ob tem dodajajo, da mora biti ukrep izveden premišljeno in v dogovoru s socialnimi partnerji.

Podobno ureditev poznajo tudi drugod po Evropi. V Španiji, na Portugalskem, v Italiji in Grčiji je izplačilo božičnice oziroma 13. plače zakonsko obvezno, v sosednji Avstriji pa skoraj samoumevno, da zaposleni poleg 12 rednih plač prejmejo še dve dodatni (dopustniška in božična plača). Sicer nista določeni z zakonom, temveč izhajata iz kolektivnih pogodb, a ker te pokrivajo veliko večino zaposlenih, sta dodatni izplačili v praksi postali pravilo.
Ne spreglejte