Robert Golob
Četrtek, 8. 1. 2026, 13.24
1 mesec, 1 teden
Golob o poslanskem prestopu: Želel bi si, da se take zadeve ne bi dogajale
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,72
V štirih letih sodelovanja so v koaliciji in vladi vedno znali preseči osebna razhajanja in osebne interese v korist družbe, je povedal in zatrdil, da bodo mandat izpeljali do konca, prav tako pa so pripravljeni, da ga ponovijo.
Predsednik vlade Robert Golob je ob robu obiska Ilirske Bistrice in notranjsko-primorske regije zatrdil, da koalicija tudi po prestopu nekdanjega vodje poslanske skupine Levica Mateja Tašnerja Vatovca v SD ostaja trdna in zavezana ponovitvi mandata. Premier je tudi komentiral predloge Nataše Pirc Musar za guvernersko mesto, varuha človekovih pravic in ustavnih sodnikov. Prav tako verjame, da odhodi ortopedov iz UKC Ljubljana ne bodo predstavljali težav pri zagotavljanju obstoječega programa ortopedije.
Premier je povedal, da je zaradi prestopa sicer nekoliko zaskrbljen, a ta po njegovih besedah ne bo vplival na medsebojne odnose v koaliciji.
Golob meni, da prestopi v predvolilnem času ne koristijo nikomur – niti poslancu, ki prestopi, niti stranki, kamor prehaja. Na osebni ravni razume razočaranje Levice "nad obnašanjem svojega bivšega kolega". Vendar gre za njegovo osebno odločitev, ki jo bodo spoštovali, je dodal.
O prestopu Tašnerja Vatovca se je pogovoril z vodji obeh koalicijskih strank, SD in Levice, in zatrdil, da prestop ne bo vplival na medsebojne odnose v koaliciji, njeno stabilnost ali delo vlade v prihodnje. "Bi si pa želel, da se take zadeve ne bi dogajale," je dodal.
"Vlada dela nemoteno"
V štirih letih sodelovanja so v koaliciji in vladi vedno znali preseči osebna razhajanja in osebne interese v korist družbe, je povedal in zatrdil, da bodo mandat izpeljali do konca, prav tako pa so pripravljeni, da ga ponovijo. K povezanosti ne glede na razhajanja pa bo stremel tudi sam, je dodal.
Tudi podpredsednik vlade iz vrst Svobode Matej Arčon je na novinarski konferenci po seji vlade v Ilirski Bistrici zatrdil, da je seja potekala konstruktivno, "kot da tega prestopa ne bi bilo". Prestop pa je po njegovem mnenju vedno stvar morale posameznika – do sebe, stranke, iz katere odhaja, in volivcev.
O kadrovskih predlogih predsednice
Golob je ob robu obiska komentiral tudi kadrovske predloge predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki je v sredo po dolgotrajnih usklajevanjih s poslanskimi skupinami v DZ posredovala imena kandidatov za varuha človekovih pravic, guvernerja Banke Slovenije in ustavnih sodnikov.
Povedal je, da je imela Svoboda "zelo jasno izdelano soglasje za nekatera imena", pri katerih ne pričakuje zapletov pri imenovanju. Pri nekaterih pa je bilo po njegovi oceni "mogoče malo manj razumevanja". Po pogovoru poslanske skupine v naslednjem tednu bo znana končna odločitev, je povedal.
"Vse bi bilo lažje, če bi tista imena, ki so imela vnaprej zagotovljeno podporo – tudi koalicije, ne samo Svobode, predsednica upoštevala. Ampak se je pač odločila po svoje," je povedal in dodal, da bi morali to spoštovati.
Predsednica republike za varuhinjo človekovih pravic predlaga Simono Drenik Bavdek, za guvernerja Banke Slovenije Primoža Dolanca, za ustavne sodnike pa Tamaro Kek, Barbaro Kresal in Marka Starmana.
Golob zaupa vodstvu UKC
Premier Golob je komentiral tudi odhod ortopedov iz ljubljanskega UKC med zasebnike. Kot je povedal, verjame zagotovilom vodstva bolnišnice, da zaradi tega ne bo nobenih težav pri zagotavljanju obstoječega programa ortopedije, zato ni zaskrbljen.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so namreč v decembru in januarju prejeli odpovedi treh ortopedov. Kot so sporočili v sredo, to ne bo vplivalo na izvajanje programa na ortopedski kliniki. Trenutno delo poteka skladno s programom, v prihodnje pa bodo zagotovili, da bodo "vse ortopedske operacijske kapacitete v celoti izkoriščene", so navedli.
Premier Golob je danes povedal, da je "vodstvo UKC Ljubljana že večkrat dokazalo, da je zelo sposobno pri opravljanju svojih nalog, tako da nisem zaskrbljen".
Po njegovih besedah ima sicer vsakdo pravico, da se odloči, kje bo delal. "Konkretni trije ortopedi so po mojih podatkih vsi imeli zasebne ordinacije oziroma podjetja in so se odločili, da gredo na zasebno pot. S tem ni popolnoma nič narobe, vsak ima pravico, če želi delati zasebno, naj dela tako," je rekel.
Kako zagotoviti zadosten priliv zdravnikov?
Koalicija je z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti sicer zakonsko razmejila javno in zasebno zdravstvo. Ustavno sodišče pa je popolno prepoved dodatnega dela zdravnikov iz javnega sektorja v zasebnih praksah razglasilo za neustavno.
Golob je kot najpomembnejši cilj izpostavil zagotovitev, da bo zdravnikov in osebja v sistemu vedno več. "Zato smo povečali vpis na medicinske fakultete in ustanovili nov program na Univerzi na Primorskem," je pojasnil. Ob tem je poudaril, da je tudi danes priliv zdravnikov v sistem vsako leto večji od odliva. "To je pomemben podatek, ker se včasih ustvari vtis, da je zdravnikov vedno manj v sistemu, kar v ničemer ne drži," je dodal.
