Robert Golob
Torek, 6. 1. 2026, 17.44
1 mesec
Vlada: Ni več pogojev za zadržanje zakona o zimskem regresu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,28
Po zakonu so morali delodajalci v zasebnem in javnem sektorju zaposlenim do 18. decembra nakazati zimski regres v višini polovice minimalne plače oz. 638,86 evra.
Vlada meni, da ni več pogojev za začasno zadržanje izvajanja dela zakona o zimskem regresu, kar predlaga skupina podjetij. Obveznosti so namreč že nastale, tako da ni več enega bistvenih pogojev za zadržanje – nastanka težko popravljivih posledic – oz. zadržanje ne bi moglo več doseči svojega namena, je objavila vlada.
Vlada je danes na dopisni seji zavrnila predlog skupine pobudnikov za postopek za oceno ustavnosti zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov in posledično začasno zadržanje izvršitve 2. člena, ki opredeljuje, kdo ima pravico do zimskega regresa, ter prvega in drugega odstavka 3. člena, ki se nanaša na pogoje izplačila zimskega regresa.
Ustavnemu sodišču bo predlagala, da se predlog za začasno zadržanje zavrže, ker meni, da pobudniki nimajo pravnega interesa. Kot ključno škodljivo posledico namreč navajajo nastanek visokih finančnih obremenitev za delodajalce, a te obremenitve niso več zgolj potencialne ali prihodnje, temveč so – zaradi zapadlosti obveznosti – že nastale oz. bi morale biti realizirane v skladu z zakonom.
S tem je po mnenju vlade izključen eden bistvenih pogojev za uporabo 39. člena zakona o ustavnem sodišču, tj. verjetnost nastanka težko popravljivih škodljivih posledic zaradi nadaljnjega izvrševanja predpisa.
Če ustavno sodišče predloga za začasno zadržanje ne bo zavrglo, bo vlada podredno predlagala, da predlog zavrne, saj začasno zadržanje ne more več doseči svojega namena. Rok za izplačilo zimskega regresa oz. za izplačilo ene četrtine zimskega regresa ob izpolnjenih pogojih je namreč že potekel.
"Ob tem dodajamo, da ustavno sodišče v svoji ustaljeni presoji poudarja, da začasno zadržanje ni namenjeno odpravljanju že nastalih posledic, temveč izključno preprečevanju prihodnjih posledic. Kadar so učinki predpisa že realizirani, zadržanje izvrševanja nima več učinka in je zato procesno in vsebinsko neutemeljeno," je v vladnem sporočilu navedlo ministrstvo za finance.
Kaj pričakujejo podjetja?
Predlog za ustavno presojo zakona in za začasno zadržanje omenjenih delov zakona je sredi decembra podala skupina podjetij. Podrobnosti niso želeli razkriti, direktor podjetja Boxmark Leather, ki je med vlagatelji pobude, in predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je povedal, da gre po njihovem mnenju za poseg v svobodno gospodarsko pobudo.
Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal, da podjetja pričakujejo, da bo ustavno sodišče poseglo v del zakona, ki določa izplačilo zimskega regresa že za leto 2025, in podjetjem naložilo izplačilo le sorazmernega dela. Menil pa je, da ustavno sodišče v določila za leto 2026 ne bo poseglo.
Kaj določa zakon?
Po zakonu so morali delodajalci v zasebnem in javnem sektorju zaposlenim do 18. decembra nakazati zimski regres v višini polovice minimalne plače oz. 638,86 evra. Tisti, ki so bili zaposleni krajši čas od enega leta, so bili upravičeni do sorazmernega dela.
Zakon je delodajalcem v zasebnem sektorju, pri katerih v letu 2025 ni prišlo oz. do 31. marca 2026 ne bo prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oz. dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, dal možnost, da lahko tri četrtine zimskega regresa za leto 2025 izplačajo najpozneje do 31. marca.
