Torek, 24. 3. 2026, 10.28
3 dni, 8 ur
Manj administracije pomeni več iskanja skupnih rešitev
Socialni dialog in kolektivno dogovarjanje imata pomembno vlogo pri urejanju delovnih razmerij in določanju plač. V zadnjih letih je tej temi več pozornosti namenila tudi Evropska unija, ki želi spodbuditi širšo uporabo kolektivnih dogovarjanj med delodajalci in zaposlenimi. Pri tem se odpira vprašanje, kako učinkoviti so obstoječi sistemi v posameznih državah in kakšni ukrepi so potrebni za njihovo nadaljnjo krepitev.
TRGOVINSKA ZBORNICA SLOVENIJE IZVAJA NOV PROJEKT NA PODROČJU SOCIALNEGA DIALOGA "TRGOVINKO NAS POVEZUJE"
Ali veste, da je v večini evropskih držav utečena praksa, da se skupine delodajalcev in sindikatov redno dogovarjajo o plačah za celotno dejavnost ali več dejavnosti skupaj? V državah EU se delodajalci in sindikati redno srečujejo in skupaj iščejo rešitve za različne panoge, tudi za trgovinsko. Posebej se dogovarjajo tudi o tem, kako urediti nove oblike dela, kot so krajši delovni čas in spletna prodaja. V številnih državah EU imajo manj zapletene zakone kot v Sloveniji, zato se delodajalci in sindikati lahko o mnogih stvareh dogovorijo neposredno v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti ali podjetja.
K tovrstnemu dialogu delodajalce in sindikate med drugim spodbuja Direktiva (EU) 2022/2041 o ustreznosti minimalnih plač v Evropski uniji, ki poudarja, da morajo države članice krepiti socialni dialog in kolektivna pogajanja o plačah, predvsem na ravni dejavnosti in med dejavnostmi. Kjer je s kolektivnimi pogajanji zajetih manj kot 80 odstotkov zaposlenih, morajo države pripraviti okvir za spodbujanje pogajanj in akcijski načrt z roki in konkretnimi ukrepi, ki ga objavijo, pošljejo Komisiji in na najmanj pet let pregledajo.
Za Slovenijo uradni podatek o pokritosti s kolektivnimi pogodbami ni objavljen, iz razpoložljivih podatkov pa izhaja, da je bila leta 2024 pokritost nekaj pod 67 odstotki, v javnem in zasebnem sektorju skupaj. Če upoštevamo ta podatek, bi morala Slovenija že pripraviti akcijski načrt, a tega še ni storila; izhodišča ministrstva za obdobje 2025–2030 je decembra 2025 obravnaval le Ekonomsko‑socialni svet.
Dobre prakse iz tujine
Slovenija se rada sklicuje na prakse Finske, Danske, Avstrije in Italije, a te države imajo v zakonih le osnovne delovnopravne okvire, podrobnosti pa prepuščajo kolektivnim pogajanjem. Pri nas so skoraj vse pravice, vključno z minimalno plačo, zapisane v zakonih, zato kolektivne pogodbe pravice večinoma le nadgrajujejo, kar zmanjšuje prostor za pogajanja in povečuje stroške ter birokracijo za delodajalce. Kolektivno dogovarjanje dodatno otežuje nestanovitna zakonodaja, saj se je Zakon o delovnih razmerjih od leta 2013 spremenil 15-krat, višina minimalne plače pa je znana šele konec januarja za tekoče leto, medtem ko je na Hrvaškem delovna zakonodaja stabilnejša, višina minimalne plače pa določena že do konca oktobra prejšnjega leta za naslednje leto.
Tuje prakse tako kažejo, da bi morala v Sloveniji kolektivna pogajanja temeljiti na prostovoljnosti, jasno določiti, kdo se lahko pogaja na ravni dejavnosti, okrepiti strokovno podporo socialnim partnerjem ter natančno opredeliti, za katere dejavnosti, poddejavnosti in poklice posamezna kolektivna pogodba velja. Na Trgovinski zbornici Slovenije želimo s temi izhodišči povečati preglednost in okrepiti socialni dialog ter kolektivno dogovarjanje, ker je to pomembno za razvoj gospodarstva in družbe.
Krepitev znanj in veščin iz naslova kolektivnega dogovarjanja, kar izhaja iz mednarodne prakse
Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) je 1. 8. 2025 začela projekt "TRGOVINKO nas povezuje", ki ga sofinancirata ministrstvo za delo in Evropska unija iz ESS+. Eden ključnih ciljev je krepitev usposobljenosti in kompetenc za vodenje socialnega dialoga, z osredotočenostjo na panožni dialog.
Preko projekta TZS pridobiva informacije iz prve roke o kolektivnem dogovarjanju v državah EU in na evropski ravni ter sodeluje s tujimi partnerji. V drugi polovici leta je predvideno ciljno usposabljanje "Dvig kompetenc za kolektivno dogovarjanje in vodenje socialnega dialoga" ter predstavitev konkretnih dobrih praks za trgovino. Kot primer dobre prakse na ravni EU izpostavljajo stalni socialni dialog v trgovini, kjer nastajajo rešitve za nove oblike dela, kot so krajši delovni čas in spletna prodaja.
Ena od ključnih ugotovitev projekta je, da je v Sloveniji marsikatero delovnopravno področje bistveno bolj zakonsko regulirano kot v državah z razvitim socialnim dialogom. Pretirana regulacija pušča malo prostora za kolektivno dogovarjanje ali ga celo onemogoča, zato bo po vzoru tujih praks treba skrbno razmisliti in zmanjšati administrativne ovire, ki dušijo socialni dialog in kolektivna dogovarjanja.
