Torek, 26. 5. 2026, 4.00
1 mesec, 2 tedna
Je to človek, ki ga bo Vladimir Putin poslušal kljub težkim besedam?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,45
Alexander Stubb je predsednik finske od marca 2024.
Finski predsednik Alexander Stubb se v zadnjem času omenja kot eden od morebitnih predstavnikov Evropske unije za ponovno vzpostavitev dialoga Evrope z Moskvo. Dejal je, da te vloge ne bi zavrnil, če bi ga uradno prosili, da jo prevzame. Stubbova drža do Rusije je že od začetka ruske invazije na Ukrajino izrazito ostra in brezkompromisna, a Stubb je tudi eden od redkih evropskih voditeljev, ki priznavajo, da je nadaljevanje odnosov med Rusijo in Evropsko unijo najverjetneje le še vprašanje časa.
"Moj odgovor ne bi bil negativen"
Alexander Stubb je v intervjuju za finski Yle Radio Suomi pretekli konec tedna dejal, da je pripravljen prevzeti odgovornost in postati predstavnik Evrope oziroma Evropske unije za morebitna mirovna pogajanja oziroma ponovno vzpostavitev dialoga z Rusijo.
"Če bi me vprašali, ali sem pripravljen na to, moj odgovor skoraj zagotovo ne bi bil negativen," je dejal finski predsednik.
Kdo bi se lahko pogovarjal z Rusijo?
Stubb je eden od morebitnih kandidatov, ki se v zadnjih tednih omenjajo kot mediatorji v za zdaj še neobstoječih uradnih pogovorih Evropske unije z Rusijo. Potreba po tem se je pojavila po izbruhu vojne v Iranu, v katero so vpletene Združene države Amerike. Te so predhodno nastopale kot posrednik v mirovnih pogovorih med Rusijo in Ukrajino, zdaj pa so se znašle sredi lastnih mirovnih pogajanj z Iranom, zaradi česar je njihova vloga v dialogu Kijeva in Moskve potisnjena na stranski tir.
Ena od kandidatk za predstavnico Evropske unije oziroma Evrope za nadaljevanje dialoga z Rusijo je nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel. Njen odnos z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom je veljal predvsem za pragmatičnega – meja med njunim sodelovanjem in nezaupanjem je bila po mnenju mnogo političnih analitikov razmeroma jasno začrtana. Merklova je kasneje sicer priznala, da je bila politika njene vlade do Rusije preveč odvisna od predpostavke, da bo gospodarsko sodelovanje stabiliziralo odnose med državama.
Kot morebitni predstavniki oziroma predstavnice Evrope za pogovore z Rusijo so bili v zadnjem času v evropskih političnih in diplomatskih krogih med drugim omenjeni nekdanja nemška kanclerja Gerhard Schroeder in Angela Merkel, visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas, nekdanji predsednik italijanske vlade Mario Draghi, francoski predsednik Emmanuel Macron in nekdanji finski predsednik Sauli Niinistö.
S seznama zelo verjetno že vnaprej odpadeta Schroeder in Kallas – prvi je zaradi zelo toplih odnosov z Rusijo in Putinom nesprejemljiv za Nemčijo in Evropo, druga pa zaradi izredno kritične drže do Rusije in Putina za Moskvo.
Kaja Kallas je za Putina nesprejemljiva sogovornica.
Besede finskega predsednika so težke, a priznava, da bosta Evropa in Rusija v prihodnosti morali nekako sobivati
Do Rusije je od začetka ruske invazije na Ukrajino zelo neprizanesljiv tudi Alexander Stubb, ki je predsednik Finske od 1. marca 2024, pred tem pa je bil krajši čas tudi finski premier in finančni minister.
Stubb je v zadnjih letih med drugim večkrat izrazil mnenje, da med Rusijo in Finsko ne more biti nikakršnih političnih ali diplomatskih odnosov, dokler Rusija ne konča vojne proti Ukrajini. Stubb tudi podpira močno (evropsko) pomoč Ukrajini in krepitev zveze Nato. Prav Finska je zaradi ruske invazije na Ukrajino in nenehnih groženj ruskih politikov Evropi opustila dolgoletno nevtralnost in leta 2023 vstopila v zvezo Nato.
Finski predsednik je bil večkrat kritičen do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusko vojno v Ukrajini je med drugim že nekajkrat označil za Putinov strateški neuspeh, saj je razširila zvezo Nato za kar dve članici – po Finski se je Natu pridružila tudi Švedska – in okrepila evropsko obrambo.
Finski predsednik Alexander Stubb že dlje trdi, da je Putinova politika strateško samouničujoča, ker je Rusijo osamila in okrepila njene nasprotnike.
Stubb je v pogovoru za Yle Radio Suomi pretekli konec tedna tudi dejal, da je Ukrajina v vojni z Rusijo trenutno v najboljšem položaju po februarju 2022, ko jo je napadla Rusija.
"Prvo leto vojne je bilo za Ukrajino bitka za preživetje. Sledila so tri leta odpora. Zdaj pa je vse odvisno od matematike," je dejal Stubb. Po njegovih besedah na bojišču v Ukrajini trenutno za vsakega ukrajinskega vojaka pade osem ruskih.
"Podpora vojni v Rusiji obenem pada, kar pomeni, da je Ukrajina trenutno v močnejšem položaju oziroma ima prednost," je še dejal Stubb.
Finski predsednik Stubb je že večkrat posvaril, da se odnosi evropskih držav z Rusijo najverjetneje ne morejo nikoli vrniti na stanje pred vojno v Ukrajini.
Finski predsednik hkrati že tako rekoč ves čas priznava, da bosta Evropa in Rusija v prihodnosti morali nekako sobivati, in je eden od peščice evropskih voditeljev, ki so izrecno omenjali potrebo po ponovni vzpostavitvi dialoga z Rusijo (še posebej v luči dejstva, da so se mirovna pogajanja med Ukrajino, Rusijo in ZDA znašla v slepi ulici).
"Ne glede na prihodnji razvoj dogodkov v Rusiji je ta bila in bo ostala soseda Finske, Estonije," je aprila za estonsko javno medijsko hišo ERR dejal Stubb in opozoril, da je neizpodbitno dejstvo, da bodo evropske države, ki mejijo na Rusijo, v prihodnosti z veliko sosedo zagotovo imele neko vrsto odnosov. Ti zagotovo ne bodo isti, kot so bili pred rusko agresijo v Ukrajini, a bo vseeno šlo za odnose, je dodal.
Ključno vprašanje: kdaj začeti?
Eno od ključnih in najbolj težavnih vprašanj, ki trenutno še nima odgovora, je po mnenju Alexandra Stubba, ali bi morala Evropa stik z Rusijo vzpostaviti v času, ko še traja vojna v Ukrajini, ali pa po tem, ko bodo sovražnosti končane. Vsaj za zdaj se zdi, da morebitnega miru med Ukrajino in Rusijo še zdaleč ni na vidiku.
