Nedelja, 24. 5. 2026, 18.03
1 mesec, 2 tedna
Reportaža
Na obisku v Domu starejših Logatec: od kadrovske stiske, spregledanega sistema ZDO do lepot dela in življenja v domu #video #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,58
V današnjem reportažnem zapisu vas popeljemo po ustanovi, v kateri bivajo naši starši, dedki in babice, po domu starejših Logatec, kjer bodo čez teden dni praznovali 25 let delovanja, minulo sredo pa so si kljub delu in aktivnim dnevnim ritualom uspeli najti čas za nas in nam razkrili ozadje delovanja doma in del, ki jih svojci, obiskovalci in zunanji opazovalci ne vidimo, a brez katerih nemoteno funkcioniranje takšne ustanove in celovita oskrba naših najbližjih ne bi bila mogoča. Poklepetali smo z direktorico doma Heleno Primc Kalan, s stanovalci in vsemi profili zaposlenih. Skupaj smo se ozrli v preteklost doma, v pozitivne in negativne spremembe, prakse, ki so skozi leta vplivale na delo zaposlenih in bivanje stanovalcev, spregovorili o stiskah, s katerimi se soočajo in lepotah življenja ter dela v domu, sklenili pa s povabilom na praznovanje 25. obletnice, kjer bo med drugimi nastopil tudi domski pevski zbor. V zgornjem videoposnetku si lahko ogledate utrinek z vaje, ki so jo imeli v času našega obiska.
Dom starejših Logatec stoji nedaleč od središča Logatca, a še vedno dovolj odmaknjen od mestnega vrveža in obdan z naravo. Ogromna stavba, odeta v rožnato fasado, ob kateri je s cvetlicami in drevesi urejen park s kavarno, je že 25 let dom številnim starostnikom, ki jesen življenja želijo in imajo možnost preživeti v družbi svojih sovrstnikov ter v oskrbi stroke.
Dom starejših Logatec stoji v neposredni bližini središča kraja in prav tako blizu gozda.
"25 let je četrt stoletja. To je kar veliko, saj v tem obdobju človek postane že odrasel. Lahko rečem, da smo tudi mi v tem obdobju odrasli. Kot hiša smo šli skozi razvojna obdobja, skozi kakršna gre človek. Zgodilo se je zelo veliko sprememb. Nekatere stvari smo skupaj z zaposlenimi, stanovalci in svojci prerasli, in ko smo te zadeve občutili, smo jih postavljali drugače," ob obletnici pove direktorica Helena Primc Kalan, ki je v domu zaposlena skoraj od samega začetka, od leta 2005 in je bila priča številnim spremembam, tako dobrim kot slabim.
Direktorica Helena Primc Kalan je v Domu starejših Logatec zaposlena že od leta 2005.
"Nimamo oddelka za ljudi z demenco. Naučili smo se živeti vsi skupaj."
Posebej so ponosni, da imajo že od leta 2015 integrirano obliko dela s stanovalci, ki imajo kognitivni upad, se pravi s stanovalci, ki so dementni. "Mi nimamo več posebej oddelka za ljudi z demenco. Tako smo se vsi skupaj naučili, kako živeti z nekom, ki ima kognitivni upad, naučili smo se prepoznati, kdaj takšna oseba potrebuje usmerjanje, spremljanje," pojasni Primc Kalan.
Da bi osebe z demenco imele vsaka svojega spremljevalca, si dom ne more privoščiti, je pa zato v takšnem primeru ključno poznavanje stanovalcev. "Vsi zaposleni poznajo vse stanovalce. Ko ima kdo od stanovalcev malo težje obdobje, poskrbimo, da so ključni zaposleni seznanjeni s stanjem te osebe in so nanjo pozorni. Tudi receptor, ki je ob vhodu oziroma izhodu iz doma. Ko vidi to gospo ali gospoda, ga malo povpraša, kam gre, včasih ga pospremi, včasih pa je dovolj že samo, da gre z njim na sprehod okoli hiše," opiše direktorica.
Pri osebah z demenco je ključna podpora svojcev. "Imamo zelo veliko podporo svojcev, ki je zelo pomembna, predvsem pri tistih stanovalcih, ki imajo težko obdobje, ko so zelo aktivni, ko imajo veliko potrebo po gibanju in ko se velikokrat zgodi, da odidejo tudi domov. V teh primerih skupaj s svojci pripravimo oceno tveganja in na podlagi tega vsi skupaj postopamo naprej," nam še pojasni sogovornica.
Pri osebah z demenco oziroma kognitivnim upadom je ključna podpora svojcev, poudari direktorica doma Helena Primc Kalan.
Ker ni odločb za prevedbo v dolgotrajno oskrbo, nekateri namesto 700 plačujejo 1.700 evrov
Med zadnjimi sistemskimi ukrepi je uvedba dolgotrajne oskrbe, za prevedbo v katero je zaprosila tudi velika večina stanovalcev Doma starejših Logatec. Stanovalci po novem zakonu ne plačujejo več oskrbe, temveč le nastanitev in prehrano, zaradi česar imajo nižje položnice. A žal le nekateri. Izkazalo se je namreč, da zakon prinaša številne neenakosti in sistemske ovire. Občutijo jih tudi v Logatcu.
"Vsi stanovalci nimajo nižje položnice, saj se jih nekaj ni odločilo za prevedbo, nekaj stanovalcev pa je bilo v dom sprejetih po 30. novembru in zato nimajo nižje položnice. Tako imamo še sedem stanovalcev, katerih bivanje v domu je obravnavano po zakonu o socialnem varstvu, kar pomeni, da imajo bistveno višje položnice, kot so jih imeli 30. novembra. Če dam primer: nekdo, ki ima težave s kognitivnim upadom in potrebuje več usmerjanja in spremljanja, zdaj plačuje skoraj 1.700 evrov, če bo dobil odločbo za prevedbo v dolgotrajno oskrbo, pa bi plačeval nekaj čez 700 evrov. Razlika je bistvena," na konkretnem primeru razliko predstavi direktorica.
Ravno v tem tednu so v domu imeli prvi obisk koordinatorja za stanovalko, ki je že vključena v njihov dom in je vlogo oddala že meseca oktobra. Kdaj bo gospa dobila odločbo, s katero bo dobila pravico do nižje položnice, ki ji pripada po zakonu o dolgotrajni oskrbi, ne vedo. Do takrat bo njena položnica višja.
Stanovalci po novem zakonu ne plačujejo več oskrbe, temveč le nastanitev in prehrano, zaradi česar imajo nižje položnice. A žal le nekateri.
"Zakonodaja je zelo zbirokratizirala stvari, ki niso v korist uporabnikom"
Poleg tega je problem tudi s tistimi stanovalci, katerih stanje se v času, ko nekatere zakonske spremembe še niso dodelane, spremeni. "Naši stanovalci so ranljiva populacija, povprečna starost je 85 let in njihovo stanje se lahko spremeni čez noč. Lahko je danes še povsem samostojen, gre ponoči na stranišče, pade in se polomi, ga kap. Tako je zadeva naslednji dan že povsem drugačna, saj čez noč iz kategorije ena pade v kategorijo štiri ali pet, do katere pa nima pravice, zato mora preostanek za oskrbo doplačevati sam."
"Ta del je bil zelo spregledan," je prepričana Primc Kalan, saj zakon ne sledi takšnim nenadnim spremembam. "Birokratsko se je zelo zapletlo in zakonodaja je v tem delu zelo zbirokratizirala stvari, ki niso v korist uporabnikom, da bi lahko hitreje prišli do tistega, kar potrebujejo."
Čudovito urejena okolica doma
Da ima prevedba stanovalcev v dolgotrajno oskrbo veliko administrativnih pomanjkljivosti, potrdita tudi socialni delavki Tanja Brožič Volf in Ana Skočir, katerih delo je vse od oktobra dalje v večini posvečeno temu. "Marsikatera zadeva je nova in ne vemo, kako jo urediti. Zakonodaja še ni dorečena in nimamo še niti enega pravilnika. Velikokrat se moraš sam znajti, velikokrat stvari ne moreš sam narediti, saj si odvisen od programske hiše, od ZZZS, od ministrstva, in preden dobiš informacijo od vseh omenjenih deležnikov, mine veliko časa," pojasni Brožič Volf.
Kadrovska stiska: "Pred leti, ko smo imeli razpis in dobili 20 prijav, smo rekli, da jih je malo, zdaj bi bili srečni, če bi jih bilo deset"
Domovi za starejše se že lep čas soočajo tudi s kadrovsko stisko in prav nič drugače ni v Domu starejših Logatec. "Kadra ni, stalno imamo objavljene razpise tako za določen kot nedoločen čas, prijavljajo se ljudje, ki nimajo pogojev za reguliran poklic. Težko je, ker je veliko kadra nekvalificiranega, kar pomeni, da ne bi potrebovali samo pol leta, da se priuči, ampak veliko več. Pred leti, ko smo imeli razpis in dobili 20 prijav, smo rekli, da jih je malo, zdaj bi bili srečni, če bi jih bilo deset," razmere opiše direktorica.
Primanjkuje praktično vseh kadrov. "Negovalcev, za poklic bolničarja lahko rečemo, da ni več živ, tudi zdravstvenih tehnikov primanjkuje, problem je kuhinja, kuharjev ni. Raje gredo delat v kuhinjo v vrtec, kjer je dopoldanski delovnik, pa četudi je plača manjša," našteje Primc Kalan.
"Pred leti, ko smo imeli razpis in dobili 20 prijav, smo rekli, da jih je malo, zdaj bi bili srečni, če bi jih bilo deset," pove direktorica Doma starejših Logatec, kjer se tako kot v drugih domovih po Sloveniji soočajo s kadrovsko stisko.
Po mnenju direktorice je glavni razlog, da se ljudje ne odločijo za delo v domu starejših, prav urnik. "Pozna se to, da smo organizacija, ki je odprta vse dni v letu, da pokrivamo vse ure dneva in da to ni zaposlitev od ponedeljka do petka za osem ur dopoldan," pravi, vodja zdravstvene nege Matej Videc pa doda, da se mladi za poklic zdravstvenega tehnika v domu ne odločajo predvsem zato, ker je to velika odgovornost. "Ko ni zdravnika, je zdravstveni tehnik vedno sam in nosi odgovornost hiše. Je prvi, ki mora odreagirati v kritični situaciji. Odgovornost je velika, plača pa ni veliko višja kot v zdravstvenih domovih, kjer imaš le dopoldansko in popoldansko izmeno in je s tabo neprestano zdravnik. Poleg tega imamo tukaj prost le en konec tedna na mesec."
Da bi dobili kader, predvsem zdravstvene tehnike, se trudijo na vse možne načine. Že nekaj časa ponujajo možnost, da če ima kdo željo, ga preko organizacije pošljejo na izobraževanje, nazaj poskušajo dobiti nekdanje sodelavce, tudi že upokojene, ki po novem zakonu o začasnem delu upokojencev lahko opravijo 85 ur dela v enem mesecu, zaposlujejo pa tudi tujce iz Ukrajine, Srbije, Makedonije, Venezuele, ki opravljajo različna dela, denimo v kuhinji, čistijo ipd. "Vedno je izziv jezik, ampak pride tudi kdo, ki zna zelo lepo govoriti slovensko," ob tem doda direktorica. Eden takšnih je Marcus iz Eriteje, ki trenutno pomaga v domski kuhinji.
Trenutno v domu biva 146 stanovalcev. Več jih zaradi pomanjkanja kadra ne morejo sprejeti.
Primorani zmanjšati število stanovalcev
Zaradi pomanjkanja kadra so tako morali zmanjšati zmogljivosti. Prvič so kapaciteto zmanjšali pred covidom, s 158 na 154 postelj, a danes je zaradi nepopolnjenih delovnih mest v domu nameščenih 146 stanovalcev. "Le v tem obsegu lahko zagotavljamo kakovostno in varno oskrbo stanovalcev, in to je še številka, ko zaposleni lahko poznamo vsakega posebej," pojasni Primc Kalan in doda, da poleg tega že dalj časa sprejemajo samo pokretne stanovalce, ki potrebujejo manj pomoči.
V parku doma so visoke grede, ki jih urejajo stanovalci doma, dan pred našim obiskom pa so s pomočjo zaposlenih posadili balkonsko cvetje. Vsak stanovalec je lahko sam izbral, kakšno cvetje bo krasilo njegov balkon.
Medtem pa primernih mest za stanovalce, ki imajo težko obliko demence, ki imajo zahtevne zdravstvene postopke, ni, klici in elektronske pošte ljudi, ki želijo svojca oddati v dom, pa se vrstijo. Samo letos je bilo po besedah socialne delavke Brožič Volf vloženih 400 prošenj.
"Žal ostajajo, kjer so. Po večini doma. Žal jih ne moremo sprejeti, če vemo, da zanje ne moremo zagotoviti ustrezne oskrbe in zdravstvene nege. Nam je težko, ker slišimo vse te zgodbe, svojci se obračajo na nas in naše socialne službe. Ljudje doma so v neverjetnih stiskah. Večina, ki ima doma starostnika, ima še svojo službo. Čakalna vrsta je dolga, na drugi strani pa je tisoč postelj praznih, ker nimamo kadra. Nekateri imajo praznih tudi do 80 postelj, ker so tako veliki. Ko sem začela delati tukaj, smo imeli kapaciteto 160, imeli smo troposteljne sobe in takrat je bilo nemogoče dobiti posteljo, tako kot zdaj. Ampak takrat postelja fizično ni obstajala, zdaj pa postelja fizično obstaja, ampak ne more biti zasedena," zaskrbljeno pove Primc Kalan.
88 zaposlenih za stanovalce skrbi vse dni v letu in vse ure v dnevu
A kljub ne najlažjim razmeram kar 88 zaposlenih kar se da najbolje skrbi za 146 stanovalcev. Vse od negovalk in negovalcev, zdravstvenih tehnikov, kuharic in kuharjev, čistilk, hišnikov, socialnih delavk, zaposlenih v pralnici ... Prav vsak izmed njih je ključen člen, da takšna ustanova lahko deluje in da je zagotovljena 24-urna celovita oskrba stanovalcev. Na obhodu po domu smo jih obiskali na delovnih mestih in podrobneje spoznali njihovo delo.
Zdravstveno osebje: delo je odgovorno, fizično in psihično naporno, plače majhne
Prvi poklic, na katerega pomislimo ob besedi dom starejših, so zagotovo zdravstveni delavci, torej zdravstveni tehniki, negovalci in bolničarji. V logaškem domu starejših jih vodi in usmerja vodja zdravstvene nege Matej Videc. Vsi omenjeni profili so v domu vse dni v letu in vse ure v dnevu. Opravljajo triizmensko delo-dopoldne, popoldne in ponoči, ob koncih tedna in praznikih pa imajo dve izmeni – nočno in dnevno. V vsakem nadstropju je po en tehnik, ki usmerja tekoče delo.
Zdravstveno osebje vodi in usmerja vodja zdravstvene nege Matej Videc.
Kot že omenjeno, je prav zdravstveni tehnik prvi odgovorni za ukrepanje ob nenadnem poslabšanju stanovalca, zdravnik namreč v domu ni stalno prisoten, pač pa pride tja trikrat tedensko. Takrat se lahko stanovalci naročijo in pridejo na pregled. "Lahko se naročijo sami, lahko jih svojci, zdravstveni tehnik ali drugi strokovni sodelavci, če opazijo poslabšanje. Naročijo se lahko osebno, po telefonu, pošti ali po e-pošti," pojasni Videc. Ko ni zdravnika, pa se zdravstveni tehnik v nujnih primerih obrne na dežurnega zdravnika oziroma 112.
Ambulanta v Domu starejših v Logatcu, kamor trikrat tedensko pride zdravnik iz logaškega zdravstvenega doma.
V Videcevem timu je tudi oskrbovalka Suada Vehar, ki opravlja delo z dementnimi osebami, izvaja nego in stanovalcem dela družbo. "Delo je psihično in fizično naporno, a moja velika motivacija je, ko vidim, da so stanovalci zadovoljni. Všeč mi je, da se razumemo s sodelavci in si medsebojno pomagamo. Spremenila ne bi ničesar, razen plače. Da bi bile malo višje," je povedala.
Enako nam je potrdila ena od dijakinj, ki jo delo s starostniki veselili in delo tukaj namerava nadaljevati tudi po končanem šolanju, bi si pa prav tako želela boljšega plačila.
Vodja zdravstvene nege Matej Videc s timom negovalk in fizioterapevtka Jerica Cigale.
Fizioterapevtki in delovni terapevtki skrbijo za samostojnost stanovalcev
Poleg nege je pomembno tudi fizično in psihično počutje stanovalcev, za katero skozi skupinske in individualne obravnave, ki zajemajo pomoč pri ohranjanju, krepitvi in povrnitvi čim višje stopnje samostojnosti pri dnevnih aktivnostih, skrbijo delovni terapevtki Mojca Tuljak in Simona Kunc ter fizioterapevtki Jerica Cigale in Metka Lipovac. Skrbijo za fizično vadbo in miselne vaje, ki jih določijo na podlagi individualnih potreb in želja posameznika, predvsem pa so ključne pri motivaciji stanovalcev.
Delovni terapevtki Mojca Tuljak in Simona Kunc ter fizioterapevtka Jerica Cigale.
Že pred leti so v domu začeli s stanovalci delati po načelu montessori. "Poudarek montessori pristopa je na tem, da vsak še nekaj zmore, mi pa mu dovolimo, da to zadevo sam opravi, čeprav počasi," poudari Primc Kalan.
Delovna terapevtka tako v pogovoru s stanovalcem poskuša najti, kaj je bilo njemu pomembno, preden je prišel v dom, in to skozi aktivnosti skušajo ohraniti tudi tukaj. "Pomen delovnega terapevta je, da ohranja samostojnost stanovalcev. Ko pride v dom, narediš oceno stanovalca, pogledaš, kakšne so njegove močne točke in ga spodbudiš, da si v domu najde zaposlitev. Skupaj pripravita plan, zastavita cilje, ki jih namerava stanovalec doseči. Pri iskanju zaposlitve, aktivnosti vedno izhajamo iz tistega, kar je stanovalec delal, počel prej. Če vidimo, da nekomu neka aktivnost ne gre, jo prilagodimo, poenostavimo. Z izvajanjem aktivnosti stanovalec ohranja samostojnost in ima zjutraj motivacijo, da vstane," pojasni Tuljak.
Prostore, kjer izvajajo rehabilitacijo in delovno terapijo, si lahko pogledate v spodnji fotogaleriji.
"S tem ohranijo del svojega dostojanstva in občutijo, da niso povsem nemočni in odvisni od nekoga. Prav zaradi tega nam marsikdo kdaj reče, da se počuti kot doma, in to je tudi nam zelo pomembno," doda Primc Kalan.
Stanovalka Greta s svojimi umetninami.
Stanovalka Greta Stanovalki Margareti Polajžer se je življenje v času bivanja v domu strmo vzpelo, ker je dobila zadolžitve, funkcijo in s tem se ji je povrnil smisel življenja. Svojci so izpostavili, da jo prvič po več letih vidijo, da se smeji. V domu ima svoj kotiček, kjer barva in veze, skrbi pa tudi za dve domski mački, Mikico in Marjanco. Njene čudovite pobarvanke krasijo zidove domskih hodnikov.
Gretin kotiček
Posebej hvaležni za delavnice in družbo prostovoljcev ter otrok
Ključno vlogo pri izvajanju delavnic odigrajo tudi prostovoljci iz Društva Univerze za tretje življenjsko obdobje Logatec in posamezni prostovoljci, ki redno prihajajo v dom in s stanovalci izvajajo najrazličnejše skupinske delavnice. Tem so v domu še posebej hvaležni.
Urnike delavnic imajo razobešene po vseh nadstropjih in tudi v dvigalu. Delavnice zajemajo pevski zbor, ki ga vodi prostovoljka Marinka, z delovnima terapevtkama imajo ustvarjalne delavnice, kjer ustvarjajo obeske iz dasmase, herbarije ipd., vsak teden imajo tudi delavnico na lepše, kjer spoznavajo kraje, delavnico pišemo z roko, na kateri pišejo in barvajo, pozimi so imeli filmske dneve, s prostovoljcem Damijanom balinajo, s prostovoljko Ireno imajo čajanko, ob torkih in praznikih lahko gredo na sveto mašo, praznike pa jim popestrijo tudi z običaji značilnimi za določen praznik, na primer za veliko noč barvajo pirhe, decembra pa pletejo adventne venčke in pečejo piškote.
Urnik domskih aktivnosti
Nekateri stanovalci se tovrstnih delavnic zelo radi udeležijo, pridejo kamorkoli, nekateri pa rabijo več spodbude, jih je treba spomniti, povabiti. In čeprav je povprečna starost stanovalcev 85 let, in bi, kot pravi direktorica, "kdo rekel, da pri teh letih ne moreš biti ustvarjalen", to nikakor ne drži. "Fascinirana sem bila nad slikami iz herbarija, ki so jih naše gospe in gospodje naredili. Marsikdo odkrije svojo žilico, kaj mu je lepo in kaj še zmore. Nekateri naši stanovalci imajo tudi svoje zadolžitve. Gospa Slavka skrbi za šopke v celi hiši. Res so čudoviti in marsikdo me kdaj vpraša, ali sodelujemo s kom zunanjim," navdušenja ne skriva direktorica.
Umetnine stanovalcev si poglejte v spodnji fotogaleriji.
Stanovalka Zmaga V domu že skoraj dve leti biva gospa Viktorija Žnidarič, sicer nekdanja učiteljica, ki jo prav vsi poznajo pod imenom Zmaga. "Rodila sem se pod Italijo, in ko smo se osamosvojili, sem postala Zmaga. Vse do osamosvojitve Slovenije sem bila v vseh uradnih dokumentih Zmaga, potem pa znova Viktorija. A še dandanes mi vsi pravijo Zmaga. Tudi tukaj v domu so me vprašali, kako naj me kličejo, in sem rekla Zmaga."
V dom se je bilo, kot pravi, težko preseliti. "Prišlo je na hitro, ko sem videla, da ne morem več sama v trgovino. Prijavila sem se v dva domova, iz logaškega so me poklicali in v treh dneh sem se morala odločiti. Nisem še bila pripravljena. To so eni najtežjih trenutkov, ko je treba zapustiti tisto, kamor si vložil vse svoje življenje. Ampak tukaj nadaljujem življenje, ki sem ga imela prej."
Tako se je vključila v številne dejavnosti po svojem okusu. Sodeluje pri petju, pri ročnih spretnostih, rada bere, prelista revije, pogleda televizijo, dvakrat na dan pa gre tudi ven, "če imam le čas. No, ga pa poiščem, če se le da. Kakšno knjigo tudi vzamem v roke, ampak za to je že boj malo časa."
Pevski zbor s prostovoljko Marinko, ki se ga je udeležila tudi gospa Zmaga.
Svoje učiteljsko poslanstvo gospa Zmaga nadaljuje tudi v domu, kjer je v sklopu projekta samopomoč pomagala sostanovalki, ki jo je zadela možganska kap. "Ni mogla več govoriti in iz izkušenj sem vedela, da tisti, ki jecljajo ali težje govorijo, lažje spregovorijo, če zapojejo," je povedala. Tako sta vsakodnevno, tudi po dvakrat na dan peli in delali govorne vaje. "Prepričana sem bila, da mi bo uspelo, ampak potem sem ugotovila, da ima poškodbo, zaradi katere ni spodobna sama tvoriti stavkov. Nehali sva delati. Malo mi je hudo, ker ni dosegla uspeha, ki sem ga pričakovala. Sva pa postali dobri prijateljici." Pa tudi sicer rada priskoči na pomoč, ko je na primer treba koga peljati z vozičkom ali pa ga zgolj objeti in mu nameniti lepo besedo. "Srečna sem, če lahko komu polepšam dan," pravi.
Gospa Zmaga se rada sprehodi po parku in širši okolici doma.
Poleg veliko dejavnosti ima gospa Zmaga tudi kar nekaj obiskov. "Nedavno sta me obiskali kolegici iz moje prve službe. Še po 70 letih me pridejo obiskat. Tudi moji zelo lepo skrbijo zame. Enkrat pride družina enega sina, drugič drugega. Pridejo ob nedeljah. So rekli, da bi prišli večkrat, pa sem rekla, da ni treba. Zakaj bi obremenjevala druge, če se lahko sama zaposlim in najdem razvedrilo."Pohvalila je tudi osebje. "So prijazni. Zdaj je malo krize, ker gredo nekateri v pokoj, pa je več mladih, ki pa so tudi prijazni." Poudari, da je za življenje v takšni skupnosti potrebno "veliko samoobvladovanja, potrpežljivosti, strpnosti". "Pri nekaterih bi moralo biti več samoobvladovanja, ker včasih je kakšen izbruh. Ampak vse se da. Jaz sem tukaj zadovoljna," je sklenila.
V domu skrbijo tudi za medgeneracijski preplet, zato v dom projektno občasno pridejo vrtčevski otroci, ki se jih starostniki še posebej razveselijo. Decembra jim tako otroci že tradicionalno pomagajo okrasiti novoletna drevesca, kakšna od stanovalk pa odide v vrtec in otrokom prebira pravljice. "V kakšnih zimskih mesecih, ko razsajajo virusi, pa stanovalcem veliko pomeni že to, da jim vrtčevski otroci pomahajo, ko gredo mimo hiše," doda Primc Kalan.
Zavedati se je treba, da so med stanovalci tudi nepokretni, ki se tovrstnih delavnic in druženj ne morejo udeležiti, a tudi zanje je dotik, nasmeh, pogovor, rehabilitacija, stik s sočlovekom še kako pomemben. Delovne inštruktorice in nekatere negovalke so prav s tem namenom naredile tečaj za bazalno stimulacijo, s katero pri nepokretnih stanovalcih vzbudijo dobre občutke in jih umirijo. "Pri nekaterih že zgolj aromaterapija lahko vzbudi lepe spomine. Eden od stanovalcev je rad hodil na morje in smo mu pripravili mešanico bora. Ta vonj ga je pomiril," pove Jerica Cigale.
Pet redno zaposlenih v pralnici dnevno opere 450 kilogramov perila
Potem so tu še zaposleni, ki skrbijo za čistočo in prehrano prebivalcev. Ozadje doma starejših, ki ga obiskovalci ne vidimo, a je ključnega pomena, je pralnica. V pralnici Doma starejših Logatec je trenutno polno zaposlenih pet oseb, imajo kar štiri pralne stroje kapacitete 98 kilogramov in dva sušilna stroja, dnevno pa operejo okoli 450 kilogramov perila.
"Peremo, likamo, zlagamo, vozimo na oddelek tako osebno perilo stanovalcev kot perilo hiše, skrbimo za nabavo praškov, posteljnin, čistil, ipd., opravljamo pa tudi popravila oblačil za naše stanovalce ter jih označujemo, saj je to lastnina naših stanovalcev. Večje kose perila pa peremo tudi za zunanje uporabnike, gostinske lokale in hotelske namestitve," nam pojasni vodja pralnice Urška Žužek.
Vodja pralnice Urška Žužek
In kaj je najzahtevnejše pri delu v pralnici? "Sama količina perila, ki ga je treba oprati, sploh ne. Meni osebno je najtežje, ko iščemo nekaj, česar ni več, pa je še vedno v stanovalčevi glavi. Ko nam rečejo, je takšno lepo, a več od tega ne znajo povedati in mi jim pri tem ne moremo pomagati. To je najtežje, nekomu predočiti, da ni ukradeno, ni izgubljeno, samo ni te stvari," še pove.
Prizore iz pralnice si poglejte v spodnji fotogaleriji.
"Zaposlene na čiščenju doprinesejo velik del k domačnosti in sobivanju s stanovalci"
Žužek je tudi vodja objektne higiene, torej čistilk oziroma strežnic na čiščenju, ki jih je v hiši devet, in dveh hišnikov. Njihov delavnik je dvoizmenski, delajo pa vse dni v tednu. Med tednom jih je v dopoldanski izmeni pet, popoldne ena, v soboto ena čistilka opravi celodnevno izmeno, ena dopoldansko, v nedeljo pa je ves dan na delu ena čistilka. Njihovo delo obsega čiščenje sob in kopalnic stanovalcev ter skupnih prostorov, delo pa si delijo po nadstropjih.
"Zaposlene na čiščenju doprinesejo velik del k domačnosti in sobivanju s stanovalci. Njihovo delo ni zgolj storitev, ampak tudi čas, ko se s stanovalci lahko pogovorijo in skupaj uredijo prostor," ob tem pove Žužek.
Čistilke čistijo sobe in kopalnice stanovalcev ter skupne prostore.
V kuhinji dnevno pripravijo do 180 obrokov
V Domu starejših Logatec se lahko pohvalijo tudi s svojo kuhinjo, kjer 13 zaposlenih za stanovalce dnevno pripravi okoli 150 obrokov. Od tega jih okoli 60 pride v jedilnico v dveh izmenah, kjer imajo z imeni in priimki označena svoja mesta. Dodatnih okoli 30 kosil razvozijo še po domovih oziroma jih pridejo iskat zunanji uporabniki.
V jedilnico pride na obrok okoli 60 stanovalcev.
Pripravljajo različne obroke, saj imajo nekateri stanovalci predpisane diete. "Sladkorna dieta, žolčna dieta in navadni obrok. Vsak dan imajo na izbiro dve juhi, tudi za zajtrk ponujamo dve izbiri. Večinoma so zadovoljni in radi pridejo," pove servirka Slavica Bjelančević, ki je v domski kuhinji zaposlena že od samega začetka, torej 25 let.
Kot pravi, se je v tem času veliko spremenilo. "Več je dela, manj ljudi. Danes ljudje niso več pripravljeni tako delati, kot včasih. Meni je všeč delati tukaj, ker sem blizu. Pet minut imam do doma. Pa predvsem zato, ker sem rada s stanovalci. Vsak posebej me motivira in me spominja na moje starše."
Servirka Slavica Bjelančević je v domu zaposlena od samega začetka.
Socialni delavki: prvi stik s stanovalci in svojci
Prvi in pogosto tudi zadnji stik s stanovalcem in svojci v domu sta socialni delavki, že omenjeni Tanja Brožič Volf in Ana Skočir. "Naše delo se začne že pred sprejemom v dom, ko je treba podati informativne podatke o sami hiši, bivanju v njej, ceni in poteku vpisa. Ko oddajo vlogo, jim pokažemo dom, da ga spoznajo, mi pa njega, potem pa je treba po predpisih obdelati vlogo, odobriti jo mora tudi komisija. Ko se sprosti mesto, na komisiji določimo, koga bomo povabili na sprejem. Čakajočega pokličemo, ga povabimo na ogled dotične sobe, kjer bo bival, spozna pa tudi sostanovalca," potek sprejema opiše socialna delavka.
Socialni delavki Tanja Brožič Volf in Ana Skočir
A odhod v dom je pri starejših generacijah v Sloveniji še vedno tabu. "Dom poznajo kot hiralnice," opozori Brožič Volf, direktorica Primc Kalan pa doda: "Odhod v dom je težek, ker vemo, da je to zadnja selitev v našem življenju. Tako kot je težko sprejeti, da nečesa več ne zmoremo."
Selitev svojca v dom pa težko sprejmejo tudi svojci. "Včasih opažamo, da imajo svojci še večji problem kot stanovalec. Za slovensko družbo odhod v dom na starost še vedno ni nekaj normalnega. Z mlajšimi generacijami se bo to spremenilo, zdajšnje generacije, ki dajejo starše v dom, pa imajo občutek krivde. Ampak dejstvo je, da ne moremo hoditi v službo in skrbeti za nekoga, ki potrebuje oskrbo 24 ur na dan. Potem pa so tu seveda tudi stanovalci, ki rečejo, da ne želijo v dom, čeprav potem, ko pridejo, pretežno spremenijo mnenje," pove direktorica.
Prav zato je po mnenju direktorice Primc Kalan ključno, da se vsi skupaj pripravimo na ta korak. Svetuje, da ljudje pridejo kdaj h komu na obisk v dom, da vidijo kako je tam, tik ob domu pa je že nekaj let tudi dnevni center, kjer se lahko starostniki za kakšno uro v dnevu in tednu udeležijo delavnic in spoznajo hišo ter delovanje doma.
Dnevni center je le nekaj korakov stran od doma, v njem pa izvajajo dnevne aktivnosti, kjer se morebitni bodoči stanovalec spozna z delovanjem doma.
Ko je sprejem stanovalca opravljen, pa socialni delavki sodelujeta pri uvajanju novega stanovalca, ga povezujeta s preostalimi zaposlenimi in stanovalci, sicer pa imata v domu še številne druge zadolžitve, na primer rešujeta morebitne spore med stanovalci, stanovalcem urejata osebne dokumente, pomagata pa jim tudi pri ohranjanju stikov s svojci. "Nekateri nimajo telefonov ali pa ne znajo poklicati. Tako pridejo k nama v pisarno, jim pokličeva svojca in se z njim pogovarjajo."
In prav to, da tudi potem, ko naši svojci odidejo v dom starejših, nanje ne pozabimo, je izjemnega pomena. "Vsake toliko naletimo tudi na tak primer, a veliko manj, kot je bilo včasih. Ko sem začela delati tukaj, je bilo tega več," se spominja direktorica.
V domu imajo tudi kavarno, kamor gredo lahko stanovalci in obiskovalci na kavo, v istem nadstropju pa je tudi frizer in pediker.
"V domu se pokaže najbolj naraven življenjski krog, ki vključuje tudi smrt človeka"
"V domu se pokaže najbolj naraven življenjski krog, ki vključuje tudi smrt človeka."
Socialni delavec pa je tudi tisti, ki največkrat obvesti svojce o smrti stanovalca. "Če smo v službi, mi obvestimo svojce, če se to zgodi med konci tedna, pa to stori odgovorna sestra, po potrebi tudi zdravnik. To je najtežji del našega dela, saj se s tem ne zaključi samo bivanje te osebe pri nas, ampak tudi naš konkretni odnos s to osebo. Treba je imeti veliko znanja in izkušenj, da takšno stvar sprejmeš kot del našega vsakdanjega življenja," pove Brožič Volf.
"V domu se pokaže najbolj naraven življenjski krog, ki vključuje tudi smrt človeka," in da bi se ta življenjski krog sklenil kar se da najbolje, v Domu starejših Logatec veliko pozornost posvečajo paliativi. S posameznim stanovalcem, če ima to željo, se skupaj s svojci in pristojnimi zaposlenimi sestanejo na individualnem sestanku, kjer se pogovarjajo o bolezni, starosti, minljivosti, o tem kaj si stanovalec želi, ko pride čas za slovo. Nekateri se o tem lahko pogovarjajo, nekateri ne, pove Primc Kalan, je pa svojcem potem, ko pride čas za poslovitev, veliko lažje, so bolj pomirjeni, če vedo, da so ravnali po željah, ki jih je izrazil svojec.
Vsi za vse in tako "zavlada družinsko vzdušje"
Za vse zaposlene v domu ne glede na profil pa je ključno opazovanje stanovalcev in sočutje. Tako na pomoč priskočiš tudi, če nekaj ni v tvojem opisu dela.
S tem pokažeš spoštovanje tako do stanovalca kot sodelavca, prav to pa je tudi edini način, da tako velika skupnost lahko živi v miru in sožitju, da, kot pravi gospa Zmaga, v hiši "zavlada družinsko vzdušje", ki si ga na stare dni zagotovo želi prav vsak slehernik tega sveta.
Program dogodka ob 25. obletnici doma je skupaj s sodelavci pripravila delovna terapevtka Mojca Tuljak.
Dom starejših Logatec je začel delovati februarja 2001, kar pomeni, da so februarja letos obeležili 25 let delovanja, "ampak ker je takrat neugodno vreme, smo se odločili, da bomo praznovali 30. maja in upamo, da bomo lahko praznovali skupaj s stanovalci, svojci, zaposlenimi, sosedi, občani," nam zaupa direktorica doma Helena Primc Kalan. Dogajanje se bo začelo ob osmi uri zjutraj, ko bodo v parku pred domom svoje stojnice postavili številni lokalni ponudniki in društva, hkrati pa bo potekal tudi kulturni program. "Nastopili bodo učenci obeh osnovnih šol s pevskim zborom, igrico, kamišibajem, dijaki srednje zdravstvene šole iz Postojne, Twirling klub logaških mažoretk, Godci iz Loga, domski pevski zbor, dekleti na citrah in kitari," našteje organizatorica praznovanja in delovna terapevtka Mojca Tuljak.
