Pravni nasvet
Ponedeljek, 24. 11. 2025, 4.00
10 ur, 19 minut
Pravni nasvet
Stric in teta sta ga določila za dediča, zdaj je izločen iz oporoke #pravni nasvet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
Stric in teta, ki sta bila brez otrok, sta 15. 9. 1998 naredila lastnoročno skupno oporoko, v kateri sta me kot nečaka po stricu določila za dediča. Stric je bil brat mojega pokojnega očeta. Skupno voljo obeh iz takratnega obdobja je dokazano napisala teta, pod besedilo sta se oba lastnoročno podpisala. Po smrti strica sem oporoko predložil pristojnemu sodišču, na katerem pa je bila že vložena lastnoročna oporoka strica z njegovim podpisom, s katero stric zapušča svoje premoženje zakonski ženi (stanovanje 1/1, denar na TR). Prvo oporoko z dne 4. 8. 1998 je na sodišču vložila njegova žena, ki je na obravnavi za uradni zapisnik izjavila, da gre v primeru njune lastnoročne skupne oporoke v korist tretjega za ponaredek in da sama take pisave nima. Takoj za tem sem sodišču predložil overjeno notarsko listino z njeno pisavo in podpisom iz takratnega obdobja. Nato je prek odvetnika zahtevala izločitev polovice premoženja iz naslova njune zakonske zveze, s čimer sem se strinjal. Konec junija 2025 je umrla tudi teta. Ko sem v dedni spis po njej priglasil njuno skupno oporoko iz 15. 9. 1998, so mi na sodišču povedali, da je v njem že njena lastnoročna oporoka iz 6. 9. 2023, ki jo je vložil njen nečak, otrok njenega pokojnega brata. Zanima me, kaj je oz. bo z dedovanjem po obeh zapustnikih? Najprej po stricu in potem po teti.
Vaš primer je zanimiv iz več dednopravnih vidikov.
Nečak je lahko dedič v primeru zakonitega dedovanja (če so izpolnjeni zakonski pogoji – pokojni osebi so starši že umrli, prav tako so ji umrli bratje in sestre, oseba ni bila poročena in ni imela svojih potomcev, so pa jo preživeli nečaki oziroma nečakinje) ter v primeru oporočnega dedovanja, če nečaka zapustnik določi za dediča.
V vprašanju ste zapisali, da sta stric in teta napisala skupno lastnoročno oporoko. Zakon o dedovanju takšne oporoke ne pozna. Oporoka je strogo osebno dejanje in jo napravi le zapustnik sam. Torej je skupna lastnoročna oporoka najmanj zakonsko sporna, če ne neveljavna. Po našem mnenju taka oporoka ni pravno veljavna.
Oporoka je po zakonu o dedovanju lahko lastnoročna, napisana in podpisana od oporočitelja ter dveh prič, notarska oporoka (prav tako sta potrebni dve priči), sodna oporoka, ki jo napravi sodnik na sodišču, obstaja pa še nekaj redkejših oblik oporok. Vse to določa zakon o dedovanju v členih 63 in dalje. Če je zapustnik kasneje napisal novo oporoko, je vedno veljavna tista, ki je napisana zadnja in izpolnjuje vse zakonske predpostavke.
Žal iz vprašanja ne izhaja, kdaj je umrl vaš stric in ali je dedni postopek po njem že končan. Teta je umrla junija 2025.
Če je teta umrla pred končanjem dednega postopka po stricu, bo sodišče dedni postopek po stricu najverjetneje prekinilo do konca postopka po teti. Tako bodo v dedni postopek po stricu na mesto tete vstopili njeni dediči.
V postopek po teti ste priglasili skupno oporoko, ki smo jo že opredelili. Priglašena je bila tudi kasnejša oporoka z dne 6. 9. 2023, ki jo je vložil njen nečak. Vsekakor je vedno veljavna kasnejša oporoka, torej bo sodišče upoštevalo to zadnjo oporoko.
V dednem postopku po stricu bo uvedeno dedovanje po drugem dednem redu – pokojnik ni imel potomcev, v drugem dednem redu njegovo zapuščino dedujejo zakonec in starši pokojnika. Pokojnikov zakonec deduje polovico zapuščine, drugo polovico pa dedujejo pokojnikovi starši po enakih delih. Če pokojnik ni imel zakonca, njegovi starši dedujejo vso zapuščino po enakih delih. V vašem primeru sta oba starša umrla pred zapustnikom, ki ni imel svojih potomcev, del zapuščine, ki bi šel vsakemu od staršev, če bi bil preživel zapustnika, dedujejo njihovi potomci. Po našem mnenju boste vi vključeni v polovico dedne mase kot dedič po stricu. Za drugo polovico, kjer je bila dedič teta (zakonec), pa bo glede dedičev odločeno v dednem postopku po njej.
Zakon o dedovanju v 25. členu določa krog nujnih dedičev. To so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec.
Nujni dediči so lahko tudi zapustnikovi dedi in babice ter bratje in sestre, vendar le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.
V vašem primeru v dedovanju po teti ob predpostavki, da je kot zapustnica naredila veljavno oporoko, v kateri vam kot nečaku ni naklonila ničesar, ne pridete v poštev kot nujni dedič in ne morete zahtevati nujnega deleža.
Nasprotno pa je pri stricu, kjer po našem mnenju lahko zahtevate nujni delež, saj bo najverjetneje prišlo do uvedbe zakonitega dedovanja.
Kot vidite, je vaš primer precej kompleksen.
Pravnik na dlani
