Ponedeljek, 3. 11. 2025, 4.00
11 ur, 27 minut
Pravni nasvet
Upravnik vam lahko vzame denar iz rezervnega sklada – brez vašega soglasja #pravni nasvet
Po zakonu od leta 2002 upravitelju stavbe vplačujemo v rezervni sklad. Ker smo pred 15 leti v stavbi imeli neplačnika, nam je zdaj upravitelj brez naše vednosti iz rezervnega sklada vzel denar za materialne stroške izvršbe in sodno takso. Izvršba je bila NEUSPEŠNA. Zanima me, ali mora upravnik s stanovalci podpisati aneks k obstoječi pogodbi (iz leta 1993), kako naj upravlja denar rezervnega sklada. Lep pozdrav, Ivanka.
Pravnik na dlani odgovarja:
Rezervni sklad stavb določa Stanovanjski zakon. Vsak upravnik mora denar za rezervni sklad zbirati na posebnem transakcijskem računu z vsako stranko posebej.
Porabo sredstev rezervnega sklada določa 44. člen Stanovanjskega zakona, in sicer se sredstva lahko porabijo le za naslednje – citiramo zakon:
(1) Sredstva rezervnega sklada je mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja, kakor tudi za dela, vezana na učinkovitejšo rabo energije, za plačilo izboljšav, nujnih vzdrževalnih del, za odplačevanje v te namene najetih posojil in za zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad.
(2) Nujna vzdrževalna dela so vzdrževalna dela, ki niso predvidena v načrtu vzdrževanja in s katerimi bi bilo nerazumno odlašati, ker bi njihova neizvedba pomenila znatno poslabšanje pogojev bivanja za vse ali nekatere posamezne ali skupne dele večstanovanjske stavbe ali pa bi zaradi njihove neizvedbe lahko nastala večja škoda na posameznih ali skupnih delih večstanovanjske stavbe oziroma tretjim osebam. Za nujna vzdrževalna dela se štejejo tudi vzdrževalna dela, ki so določena z odločbo iz 28. in 125. člena tega zakona.
"Upravnik korektno porabil sredstva"
Na podlagi povedanega torej ugotavljamo, da je upravnik korektno porabil sredstva za vložitev izvršbe zoper neplačnika iz rezervnega sklada. Vsekakor ni treba sklepati nobenih dodatnih aneksov k pogodbi z upravnikom, ki ste jo sklenili vsi lastniki stavbe, ki se upravlja. Zakon določa, kako in za kaj se sredstva lahko uporabijo.
Edini pomislek, ki bi ga lahko upoštevali, je, da se je upravnik odločil za vložitev izvršbe šele po 15 letih. Terjatve namreč zastarajo po preteku petih let od nastanka terjatve. Posebne periodične terjatve, kot so terjatev za dobavljeno električno energijo, plin, vodo, pa zastarajo že v enem letu od nastanka. Predvidevamo, da je upravnik izterjavo delal na podlagi njegovih izdanih računov, kar pomeni zastaralni rok pet let. Če je upravnik vložil izvršbo za zastarano terjatev in je dolžnik zastaranje ugovarjal (sodišče na ta rok ne pazi po uradni dolžnosti), je bil izvršilni postopek neuspešen. Predlagamo vam, da upravnika na prihodnjem zboru povprašate, zakaj je sploh vložil izvršbo.
Pravnik na dlani
Pravni nasvet