Glede sodniškega četverčka koalicija in opozicija še vedno na nasprotnih bregovih

Sveženj nove pravosodne zakonodaje prinaša štiri nove zakone, gre za predloge zakonov o sodiščih in sodnikih ter predloge novel zakonov o Sodnem svetu in o državnem tožilstvu. Tako imenovani sodniški četverček ukinja okrajna sodišča ter okrajne sodnike in tožilce, med pomembnejšimi rešitvami je tudi imenovanje vrhovnih sodnikov zgolj na Sodnem svetu in ne več v parlamentu.

V SDS se s predlagano ukinitvijo okrajnih sodišč ne strinjajo. Menijo namreč, da njihova ukinitev ne bo prispevala k hitrosti reševanja sodnih zadev, na kar opozarja tudi Sodni svet, je v razpravi poudaril poslanec Zoran Mojškerc. Hkrati predvidena ukinitev okrajnih sodišč prinaša negotovost v druga dva zakona, ki urejata postopek pred sodišči, in sicer zakon o pravdnem postopku in zakon o kazenskem postopku, je dodal.

Ker dvomijo, da bo skupini za implementacijo zakonodajnega svežnja, ki naj bi začela delo po sprejemu zakonodaje, v roku enega leta uspelo pripraviti potrebne spremembe, bi bilo po mnenju SDS najbolje, da bi se predlog zakonodajnega svežnja v celoti zavrnil in bi ga ustvarjalci spisali na novo, je poudaril Mojškerc. V SDS predlagajo tudi dopolnilo, s katerim bi črtali predlog, po katerem lahko predsednik okrožnega sodišča poda predlog za ustanovitev ali ukinitev zunanjega oddelka.

Razprava se je najbolj zaostrila pri obravnavi predloga novele o Sodnem svetu. Sodni svet je samostojen in neodvisen organ, ki skrbi za zagotavljanje kakovosti dela sodišč in sodnikov ter javnega ugleda sodstva. Ta novela tega ne bo zagotavljala, je bil kritičen poslanec NSi Franc Medic. Pri tem se je naslonil na opozorila stroke, zakonodajno-pravne službe in Sodnega sveta, da prinaša novela rešitve, ki so lahko ustavno sporne in pomenijo neposreden poseg zakonodajne veje oblasti v delovanje sveta.

S predlaganimi rešitvami se zmanjšujejo pristojnosti Sodnega sveta pri izbiri kandidatov za sodnike, pa je opozoril Zoran Mojškerc. Taki predlogi po njegovem mnenju vodijo v smer, da se bo sodna veja lahko samoreproducirala brez zunanjega nadzora, "kar je v nasprotju z načelom delitve oblasti, kjer druga drugo nadzorujejo in omejujejo", je izpostavil.

Sodni svet prepoznal več spornih točk

Poslanka Svobode Lena Grgurevič pa je bila kritična do Sodnega sveta, ki je v zadnjih tednih večkrat javno izrazil pomisleke do predlaganih rešitev sodniške zakonodaje – v primeru, da bo zakonodaja sprejeta v predlagani obliki, napoveduje tudi ustavno presojo.

Tudi pred današnjim, tretjim branjem novele v DZ so v Sodnem svetu opozorili poslance, da še vedno niso odpravili spornih točk, v katerih je Sodni svet prepoznal neustavnost in nepremišljenost. Med drugim so kritični do predlagane zahteve po obrazloženosti sklepov Sodnega sveta v povezavi z izbiro in imenovanji predsednikov in podpredsednikov sodišč, saj ta po njihovem omejuje diskrecijsko pravico sveta pri odločanju.

"Kakšen upor zoper te potrebne spremembe dela Sodni svet, je vidno iz medijev in objav Sodnega sveta, ki se v javnosti krčevito trudi ustvarjati vtis, da je podvržen pritiskom politike, samo zato, ker bi moral obrazložiti svoje odločitve in izbirati najboljše kandidate," se je odzvala Grgurevič.

Prenova zakonodaje je po njenem mnenju krvavo potrebna, "saj je jasno, da ko gre za kriminal politikov, tajkunov, belih ovratnikov in drugih, epiloga ni". Hkrati ugotavlja, da "najboljši kandidati niso vabljeni pred Sodni svet, kaj šele, da bi bili izbrani". Pritisk Sodnega sveta na zakonodajno oblast je označila za sramotno in zavržno ter dodala, da bi to po njenem mnenju terjalo odstop odgovornih.

DZ bo o zakonodajnem svežnju glasoval v petek.

Novice Boštjančič poslance pozval k odgovorni in konstruktivni proračunski razpravi

Novice DZ sprejel Šutarjev zakon

Novice Premier Golob: Rezultati ne bodo vidni čez noč, stanovanja za mlade se že gradijo