Pravni nasvet
Petek, 14. 11. 2025, 4.00
6 ur, 58 minut
Pravnik na dlani
Pravila dedovanja, ki jih Slovenci pogosto spregledajo, in jih lahko veliko stane #pravni nasvet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,00
Slika je simbolična.
S partnerjem sva v zunajzakonski zvezi po njegovi ločitvi pred 25 leti. Takrat je zapustil polovico hiše kot dedni predujem svojima sinovoma. Notarsko sva razdružila najino premoženje in bančne račune. Leta 2020 sem zbolela za rakom in sem takrat hotela zaščititi svoje hčerke pred morebitnim delovanjem druge strani. S partnerjem sva sklenila notarsko pogodbo o odpovedi dedovanja. Raka sem preživela in letos se je moj partner odločil, da dedujem po njem 1/3. Kako to izvesti, da bo vzdržalo tudi ob morebitni pravdi na sodišču?
Spoštovana Tatjana, pojma dedni predujem slovenski zakon o dedovanju ne pozna. Ker je vaš zunajzakonski partner še živ, polovico hiše ni mogel zapustiti njegovima sinovoma. Ker nimamo podatka, menimo, da je polovico hiše najverjetneje podaril sinovoma z darilno pogodbo ali pa je morda napravil za polovico hiše oporoko, v kateri je to polovico namenil sinovoma.
Če je naredil darilno pogodbo, sta sinova postala lastnika nepremičnine z vpisom te pogodbe v zemljiško knjigo. Če je samo naredil oporoko in je potem naredil novo oporoko z drugačno vsebino, velja ta nova oporoka in je stara brez pravne veljave in pravnih posledic.
Napisala ste, da sta s partnerjem naredila notarski zapis o odpovedi dedovanju. Ta notarski zapis lahko prekličeta, in sicer morata ponovno k notarju, da bo sestavil notarsko listino, ki bo ustrezna in zakonita.
Ko bosta s partnerjem razveljavila ta notarski zapis o odpovedi dedovanju pa lahko partner napiše oporoko, v kateri pove kaj želi, da se z njegovim premoženjem zgodi po njegovi smrti.
Po zakonu o dedovanju vedno velja zadnja oporoka, ki jo naredi oseba, starejša od 15 let, in je sposobna za razsojanje. To določa člen 59. zakona o dedovanju. Oblike oporoke so naslednje:
- Lastnoročna oporoka (člen 63. ZD),
- Pisna oporoka pred pričami (člen 64. ZD),
- Sodna oporoka (člen 65. ZD),
- Oporoka sklenjena pri notarju.
To so osnovne oblike oporok, ZD pozna še nekaj različic v posebnih pogojih in razmerah.
Če torej povzamemo vaše vprašanje – če je partner sinovoma nepremičnino dal z darilno pogodbo, sta s to pogodbo postala lastnika in te nepremičnine ni več v dedni masi. V primeru, da je nepremičnino le namenil z oporoko, lahko njegovo oporoko kadarkoli spremeni in določi nove oziroma druge dediče. Tudi, če so dediči seznanjeni s prejšnjimi oporokami in se odločijo za tožbo, bo taka tožba najverjetneje neuspešna.
Pravnik na dlani
