Torek, 20. 10. 2020, 0.11
3 leta, 6 mesecev
Iskanje rešilne bilke, ki bo uničila korono
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
4
Kmalu bo novi koronavirus med nami že eno leto. Po uradnih podatkih se je virus začel pospešeno širiti med ljudmi decembra lani, po domnevah pa že oktobra ali novembra. V teh mesecih so znanstveniki virus že dodobra spoznala, veliko pa je še neznank. Še najbolj je znanstvenike zanimalo, kaj je tisto, kar ljudi še posebej izpostavlja tveganju, da huje zbolijo, pa tudi, ali so kake rešilne bilke ali čudežna zdravila, ki nas obvarujejo pred boleznijo.
V boju proti koroni so znanstveniki do zdaj vzeli pod drobnogled gene, krvne skupine in nikotin. Rešilne bilke, s katerimi bi preprečili pohod nevarnega virusa, iščejo tudi v vitaminu D in cepivu proti tuberkulozi.
Ker so na covid-19 najprej gledali kot na zgolj atipično pljučnico, se je kmalu postavilo vprašanje, kako na bolezen vpliva kajenje. Hitro se je pojavila trditev o negativnem vplivu kajenja na razvoj bolezni, ki je verjetno malce pognala strah v kosti vsem kadilcem.
Kadilski paradoks
A kmalu, natančneje maja, je sledil preobrat, ki je zmrazil zagovornike življenja brez nikotina. Po nekaterih študijah, narejenih v Franciji in Mehiki, naj bi kadilci v povprečju manj obolevali za covid-19 in tudi manj huje obolevali od nekadilcev. Govoriti se je začelo o tako imenovanem kadilskem paradoksu.
Po trditvah nekaterih znanstvenikov naj bi nikotin preprečeval virusu prodor v celice, drugi so govorili, da nikotin preprečuje pretiran imunski odziv na virus. Slovenski mikrobiolog in imunolog Alojz Ihan je maja zatrdil, da so trditve o pozitivnem učinku nikotina zgolj teoretično sklepanje, ki nima podlage v kliničnih študijah. Tudi zdravstvene institucije, na primer ameriški center za nalezljive bolezni (CDC), kajenje navajajo kot dejavnik tveganja pri okužbi z novim koronavirusom in ljudem priporočajo, naj nehajo kaditi.
Trditev z začetka pandemije, da bolj zbolevajo kadilci, je ubila več muh na en mah. Ker imajo kadilci bolj poškodovana pljuča, se njihovo telo težje upira virusu, ko ta pride v pljuča. Na Kitajskem, kjer je izbruhnil virus, kadi veliko več moških kot žensk, kar je bila priročna razlaga za podatek, da je zaradi covid-19 na Kitajskem umrlo več moških kot žensk. Kadilci naj bi bili bolj izpostavljeni okužbi tudi zato, ker se med kajenjem pogosteje s prsti dotikajo ustnic in s tem virusu olajšajo pot v dihala.
Sladkorna bolezen in debelost
Čim bolj so znanstveniki spoznavali virus, tem bolj je postajalo jasno, da covid-19 ni zgolj pljučna bolezen, ampak ima širši vpliv – je tudi bolezen srca in ožilja. Če se je prej med dejavniki tveganja na primer precej izpostavljalo kajenje in astmo, sta se zdaj na seznam tveganosti za hujši potek bolezni visoko uvrstili čezmerna teža in sladkorna bolezen.
Julija so tako ameriške zdravstvene oblasti ugotovile, da je kar 40 odstotkih tistih, ki so v ZDA umrli zaradi novega koronavirusa, imelo sladkorno bolezen. Po trditvah CDC so ljudje, ki imajo sladkorno bolezen tipa 2, izpostavljeni povečanemu tveganju za hujši potek bolezni covid-19, bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1 pa so lahko izpostavljeni povečanemu tveganju za hujši potek bolezni.
Ali covid-19 povzroči sladkorno bolezen?
A morda sladkorna bolezen ni samo večje tveganje za hujši potek bolezni covid-19, ampak tudi posledica covid-19. Reuters je pred dnevi objavil zgodbo o 28-letnem Američanu, ki je junija zbolel za covid-19 (imel je vročino in težave z dihanjem) ter ga na videz uspešno prebolel. Toda avgusta, ko se je zdelo, da je popolnoma okreval, je nenadoma omedlel.
Hitro so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu komaj rešili življenje. Zdravniki so ugotovili, da ima sladkorno bolezen tipa 1 in da je nastanek te bolezni morda sprožil novi koronavirus. Po nekaterih črnogledih napovedih se bo pri ljudeh, ki prebolijo covid-19, sladkorna bolezen morda pojavila po nekaj mesecih po okrevanju.
Krvni skupini A in 0
Razlage, zakaj nekateri ljudje huje zbolijo, drugi pa ne, so v preteklih mesecih iskali tudi v krvnih skupinah. Že marca letos so kitajski zdravniki napisali članek, da je glede na razmerja med krvnimi skupinami med obolelimi z boleznijo covid-19 v mestih Wuhan in Shenzhen veliko ljudi s krvno skupino A in malo ljudi s krvno skupino 0.
Do podobnih ugotovitev kot na Kitajskem glede vpliva krvnih skupin naj bi prišle tudi raziskave v Španiji, Italiji, Kanadi in na Danskem. V tej državi so v raziskavi, ki je zajela 7.422 okuženih z novim koronavirusom, ugotovili, da ima novi koronavirus 38,4 odstotka ljudi, ki imajo krvno skupino 0. V celotni danski populaciji jih ima krvno skupino 0 41,7 odstotka. Krvno skupino A ima na Danskem 42,4 odstotka ljudi, v raziskavi pa so nosilci krvne skupine A predstavljali 44,4 odstotka. Za informacijo: v Sloveniji ima krvno skupino A približno 40 odstotkov ljudi, 0 38 odstotkov, B 15 odstotkov in AB sedem odstotkov. V študiji, ki so jo opravili v Kanadi na vzorcu 95 bolnikov s težjim potekom bolezni, so ugotovili, da je 84 odstotkov nosilcev krvnih skupin A ali AB s težjo obliko bolezni potrebovalo umetno predihavanje pljuč. Med nosilci krvne skupine 0 in B je bilo takih 61 odstotkov.
Neandertalski geni
Poleg krvnih skupin so pod drobnogled znanosti prišli tudi geni. Poleti so znanstveniki nemškega inštituta Maxa Plancka in švedskega inštituta Karolinska pri preučevanju nekaj več kot tri tisoč bolnikov v Španiji in Italiji ugotovili, da je skupina genov, ki je podedovana od neandertalcev, povezana z večjim tveganjem za hospitalizacijo in težavami z dihanjem po okužbi z novim koronavirusom. Ljudje s temi geni imajo 70 odstotkov več možnosti, da bodo potrebovali ventilator.
Da je ta skupina genov podedovana od neandertalcev, sklepajo na podlagi tega, da je zelo podobna skupini genov, ki so jih prvič našli pri okoli 50 tisoč let starih ostankih neandertalca, ki je nekdaj živel na ozemlju današnje Hrvaške. To skupina genov ima okoli osem odstotkov Evropejcev in štirje odstotki Američanov, medtem ko je v Afriki in na vzhodu Azije skorajda ni. Je pa ta skupina zelo pogosta v Južni Aziji.
V Indiji, Pakistanu, na Šrilanki in v Nepalu ima 30 odstotkov ljudi skupino genov, podedovanih od neandertalcev. Kar 63 odstotkov ljudi pa ima to skupino genov v Bangladešu. Ko je julija britanski Daily Mail povzel nemško-švedsko raziskavo, je opozoril, da imajo po podatkih britanskih zdravstvenih oblasti prebivalci Velike Britanije, ki so po rodu iz Bangladeša, kar dvakrat večjo verjetnost, da umrejo zaradi covid-19 kot belopolti Britanci.
So pa ustvarjalci študije opozorili, da ni dokazov, da bodo ljudje zaradi teh genov prej umrli zaradi koronavirusa, in da je v tem trenutku njihova študija čisto ugibanje.
Covid-19 in genetska haploskupina R1b
Podobno se je z vplivom genov na razvoj koronavirusne bolezni ubadal tudi Italijan Sebastiano Schillaci, ki je maja objavil študijo o morebitni povezavi med DNK haploskupino R1b in okužbami z novim koronavirusom. V študiji, ki jo je dopolnil julija, piše, da se je virus razširil zlasti v državah oziroma delih držav, kjer veliko moških pripada haploskupini R1b.
Tako je virus zelo udaril na severu Italije, kjer je haploskupina R1b zelo razširjena, manj pa na jugu Italije, kjer je manj moških, ki pripadajo tej haploskupini. Haploskupina R1b je zelo razširjena tudi v Španiji, Franciji, Veliki Britaniji, Belgiji, na Irskem in Nizozemskem – in prav v teh državah se je virus zelo razširil. Vprašanje pa je, ali to je to res povezano s haploskupino R1b.
V Sloveniji po ugotovitvah študije Andreja Zupana iz leta 2014 haploskupini R1b pripada 20,7 odstotka moških, pri čemer je ta haploskupina najbolj razširjena na Primorskem (27,1 odstotka). Prav Primorska pa je del Slovenije, kjer do zdaj virus ni posebej izstopal, prej nasprotno. To ni ravno podatek, ki bi potrjeval Schillacijevo tezo.
Cepivo proti tuberkulozi
Razlike pri širjenju virusa v posameznih državah v času prvega vala so nekateri znanstveniki poskušali pojasnjevati tudi z vplivom cepljenja proti tuberkulozi. Tako je na primer Španija leta 1985 opustila cepljenje proti tuberkulozi, sosednja Portugalska pa ne. Zdaj ima Španija precej več mrtvih zaradi koronavirusa kot Portugalska.
Znanstveniki preučujejo, ali je morda cepivo proti tuberkulozi tisto čudežno zdravilo, ki okrepi človeški organizem, da je bolj odporen proti novemu koronavirusu.
Podobno so nekateri razlagali razliko pri širjenju virusa med zahodnim in vzhodnim delom Nemčije, ki je bil nekdaj komunistična Vzhodna Nemčija. Pa tudi dejstvo, da se je virus v prvem valu precej bolj razširili na zahodu kot na vzhodu Evrope.
Maja letos je imunolog Ihan dejal, da ni podlage za sklepanje o povezavi, saj je bila tudi večina zahodnih Evropejcev cepljena proti tuberkulozi, šele na prelomu tisočletja se je v zahodni Evropi ukinilo cepljenje. So pa raziskovalci na britanski univerzi v Exeterju začeli klinične raziskave, s katerimi želijo ugotoviti, ali cepivo proti tuberkulozi tako okrepi imunski sistem, da je ta bolj odporen tudi proti novemu koronavirusu.
Vitamin D
Kot poceni rešilno bilko, ki naj bi okrepila imunski sistem, se omenja tudi vitamin D. Premalo tega vitamina imajo zlasti starejši, ljudje s čezmerno težo ter Azijci in temnopolti, torej ljudje, ki so bolj izpostavljeni tveganju za hujši potek bolezni, piše BBC.
Septembra letos so španski zdravniki v Cordobi ugotovili, da so nekateri bolniki, ki so jim dajali vitamin D, virus praviloma lažje preboleli in niso potrebovali intenzivne nege. Tudi v ZDA na kliniki Mayo in v Veliki Britaniji so začeli raziskave, s katerimi poskušajo ugotoviti, ali je morda vitamin D tista poceni rešilna bilka v boju proti koronavirusu. Je pa vsakodnevno jemanje prevelikih odmerkov vitamina D na dolgi rok lahko škodljivo, še piše BBC.
4