Ponedeljek, 17. 8. 2020, 4.00
3 leta, 8 mesecev
Rešilna bilka za Melanio
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
49
Donald in Melania Trump sta uigran par. On odločen in malce robat oče naroda, ona nekakšna mati naroda, ki med drugim sočutno vodi kampanjo Be Best (sl. Bodi najboljši). Pandemija in protesti so precej ogrozili njune možnosti za nadaljnja štiri leta v Beli hiši, a imata do novembra še vedno na voljo nekaj rešilnih bilk.
Na začetku leta se je zdelo, da bosta Donald in Melania Trump novembra bivanje v Beli hiši podaljšala še za štiri leta. A nato sta prišla virus in smrt Georgea Floyda, zaradi česar se je vse postavilo na glavo. A boj za Belo hišo še zdaleč ni odločen in zakonca Trump lahko na koncu še vedno slavita.
Trump je na valovih cvetočega ameriškega gospodarstva hitel proti skorajda zanesljivi zmagi na predsedniških volitvah, ki bodo letos 3. novembra. A ima zaradi dveh okoliščin veliko smolo. Najprej je pandemija koronavirusa ameriško gospodarstvo pahnila v recesijo. Za nameček so se konec maja v ZDA zaradi smrti temnopoltega Georgea Floyda razširili protesti po ameriških mestih, ki so se pogosto sprevrgli v izgrede.
Voda na mlin Bidnu
To je bila voda na mlin nekdanjemu ameriškemu podpredsedniku Joeju Bidnu. Ta je bil na začetku letošnjih demokratskih primarnih volitev zaradi slabega izkupička že tako rekoč odpisan, nato pa je začel nizati zmage in na koncu porazil samooklicanega demokratičnega socialista Bernieja Sandersa ter postal predsedniški kandidat demokratske stranke.
Ko sta udarila koronavirus in val protestov, pa se je Biden na javnomnenjskih anketah odlepil tudi od Trumpa. Po zadnjih anketah, ki so objavljene na spletni strani realclearpolitics.com, ima Biden osemdeset dni pred volitvami na zvezni ravni od štiri do enajst odstotnih točk prednosti pred Trumpom.
Bidnova prednost pred Trumpom
Biden pred Trumpom vodi tudi v skoraj vseh zveznih državah, ki bodo najverjetneje odločilne za zmago na novembrskih volitvah. Tako vodi pred Trumpom v Michiganu, Wisconsinu, Pensilvaniji, Floridi in Arizoni. Edina tako imenovana ključna zvezna država, v kateri je v prednosti Trump, je Severna Karolina.
Pomemben del Trumpove volilne kampanje je tudi svarjenje pred previsokimi davki v primeru Bidnove zmage. Biden bo po Trumpovem mnenju tudi premalo odločen do Kitajske. Ker bo veliko demokratskih volivcev zaradi strahu pred virusom letos želelo voliti po pošti, želi Trump čim bolj omejiti možnost glasovanja po pošti. Takšen način glasovanja namreč po Trumpovem mnenju odpira možnost za goljufije. Vprašanje je tudi, ali je Trump oziroma njegov tabor v ozadju odločitve raperja Kanyeja Westa, da kandidira za predsednika ZDA in s tem Bidnu morda vzame del temnopoltih volivcev.
Marsikdo bo verjetno rekel, da so Trumpu ankete napovedovale poraz tudi leta 2016. A v resnici takrat ankete niso preveč zgrešile izida. Napovedovale so, da bo demokratka Hillary Clinton dobila na zvezni ravni nekaj odstotkov več glasov kot Trump, kar se je na koncu tudi zgodilo. Clintonova je dobila 48,2 odstotka, Trump pa 46,1 odstotka glasov. A je Trump na koncu zbral več elektorjev po zveznih državah.
Ankete po zveznih državah
Tudi ankete, ki so merile izid na ravni zveznih držav in število elektorjev, leta 2016 niso preveč zgrešile. Napačen izid so napovedale samo na Aljaski, Wisconsinu in Pensilvaniji (namesto Clintonove je tam zmagal Trump).
Za Nevado in Severno Karolino so ankete napovedale izenačeno število glasov – na koncu je v prvi zvezni državi zmagala Clintonova, v drugi pa Trump. Drugače povedano: iz anket, ki so merile izid po zveznih državah in število elektorjev, je bilo mogoče razbrati, da je imel Trump realne možnosti za zmago.
Trumpove rešilne bilke
Vsekakor letošnja washingtonska igra prestolov še zdaleč ni končana. Trump ima še vedno na voljo nekaj rešilnih bilk, ki lahko njemu in naši rojakinji Melanii za prihodnja štiri leta ohranijo stanovanjsko pravico v najbolj znani hiši na svetu. Najprej je treba vedeti, da je Trump kljub temu, da ga njegovi nasprotniki pogosto slikajo kot samovšečnega in ne preveč bistrega klovna, v resnici zelo spreten politik.
Biden in demokrati nasploh Trumpu očitajo, da mu je spodletelo pri zajezitvi širjenja novega koronavirusa. Res je, da je Trump dolgo časa zmanjševal nevarnost virusa, a dejstvo je tudi, da so demokrati januarja in v začetku februarja letos precej več pozornosti namenjali ustavni obtožbi proti Trumpu kot izbruhu novega virusa. Prav tako so demokrati grajali Trumpa, ko je ta januarja prepovedal prihod v ZDA tujim državljanom, ki so bili nedavno na Kitajskem.
Politika je v veliki meri igra za volivce in tega se Trump še kako dobro zaveda. Tako igra vlogo močnega in odločnega očeta naroda, nekakšnega robatega kavboja iz New Yorka, ki s svojimi ostrimi izjavami, ki odbijajo tako imenovano liberalno Ameriko, nabira volilne glasove med volivci osrednjih ameriških zveznih držav, ki občudujejo odločne politike in si v Beli hiši želijo trdo roko.
Trumpovo prilagajanje novim razmeram
To igro sta v veliki meri pokvarila novi koronavirus, ki je doslej v ZDA zahteval že več kot 170 tisoč življenj, in protesti po smrti Georga Floyda, a Trump je prilagodljiv politik. Če je dolgo časa omalovaževal nošenje zaščitnih mask kot skorajda nekaj pomehkuženega in strahopetnega, je zadnje tedne tudi sam javno nadel masko.
V času najhujših protestov, nekaj dni po tem, ko so protestniki oblegali Belo hišo in ga tako rekoč nagnali v bunker, je Trump demonstrativno zakorakal proti episkopalni cerkvi Sv. Janeza in se pri njej fotografiral s Svetim pismom v roki. Dva dni pozneje, 3. junija, je skupaj z Melanio obiskal tudi svetišče Sv. Janeza Pavla II. Ti dve potezi sta bili seveda namenjeni protestantskim in katoliškim volivcem.
Predsednik zakona in reda
Trump bo seveda tudi igral na karto politika, ki zagotavlja zakon in red, ter obenem skušal Bidna prikazati kot preveč popustljivega politika, ki bo z zmanjševanjem proračuna za policijo ogrozil varnost ljudi. To je politika, ki nagovarja volivce, ki si predvsem želijo varnosti.
Pandemija novega koronavirusa je Trumpu v veliki meri preprečila, da bi pred letošnjimi volitvami spodbujal svoje volivce z govori na shodih. Ti so leta 2016 verjetno precej pripomogli k njegovi zmagi. Leta 2016 je Melania le redko govorila na Trumpovih shodih. Lani februarja je Melania govorila na shodu v podporo venezuelski opoziciji, ki so se ga udeležili zlasti v ZDA živeči Venezuelci.
V okviru politike zakona in reda je tako Trump poslal zvezne agente v liberalno mesto Portland v ameriški zvezni državi Oregon, ki so trdo prijeli tamkajšnje protestnike. Trump je napovedoval tudi prihode zveznih agentov še v druga velemesta, ki jih vodijo demokrati, v prvi vrsti v Chicago.
Trumpova intervjuja za še neopredeljene volivce
A Trump skuša nagovarjati tudi bolj sredinske oziroma še neopredeljene volivce, ki jih ni mogoče prepričati samo s piarovskimi intervjuji oziroma piarovskimi potezami. Zato se je v zadnjih tednih odločil za dva intervjuja, kjer je bil pripravljen odgovarjati tudi na neprijetna vprašanja.
Julija mu je tako vprašanja v svoji redni nedeljski oddaji zastavljal eden od najbolj nepristranskih in objektivnih novinarjev Fox Newsa Chris Wallace, avgusta pa avstralski novinar Jonathan Swan, ki dela za ameriški spletni medij Axios.
Spopad dedkov
Pomembna karta, na katero že zdaj igra Trump, pa je zdravstveno stanje oziroma telesna pripravljenost obeh kandidatov. Trump se bo še zlasti na televizijskih soočenjih skušal predstaviti kot kandidat, ki je telesno in miselno bolj pripravljen na naporna štiri leta v Beli hiši. Dejstvo je namreč, da so letošnje ameriške predsedniške volitve nekakšen spopad dedkov.
Protesti in nasilni izgredi, ki so izbruhnili po smrti Georgea Floyda, so lahko za demokrate na koncu dvorezen meč. Trumpu namreč dajejo možnost, da se predstavi kot predsednik zakona in reda ter demokratom očita, da zagovarjajo levičarski radikalizem.
Trump je tako junija letos dopolnil 74 let, Biden pa bo novembra star kar 78 let in bo v primeru izvolitve najstarejši predsednik ZDA v zgodovini (še leto starejši je njegov letošnji glavni tekmec na primarnih volitvah Bernie Sanders).
Norčevanje iz Bidnovih spodrsljajev
Zato ne preseneča, da štiri leta mlajši Trump, ki je na prvi pogled še zelo živahnega obnašanja za svoja leta, malce bolj okornemu in počasneje govorečemu Bidnu pogosto očita, da mentalno ni sposoben opravljati predsedniških nalog, oziroma se pogosto norčuje iz njegovih besednih spodrsljajev, ki naj bi kazali na pojemanje Bidnovih miselnih sposobnosti.
Ne smemo tudi pozabiti, da ima Trump še vedno številne navdušene privržence, ki bi – če uporabimo malce vznesene besede – dali življenje za svojega predsednika. Na drugi strani je za Bidnove oziroma za demokratske volivce težko reči, da so navdušeni nad Bidnom ali njegovo podpredsedniško izbiro Kamalo Harris. Ti volivci bolj sovražijo Trumpa kot ljubijo Bidna.
Stroga politika do priseljencev kot as v rokavu?
Trumpova rešilna bilka je lahko tudi stroga politika do priseljevanja. Ta mu je (skupaj z njegovo glavno obljubo o gradnji zidu na meji z Mehiko) leta 2016 najbolj pomagala pri njegovem preboju v Belo hišo.
Dejstvo je, da je to vprašanje za veliko ameriških volivcev še vedno zelo pomembno. Tudi za tiste še neopredeljene, ki jih sicer Trump s svojim značajem in obnašanjem odbija, a jim je strožja politika do priseljevanja, ki jo zagovarja Trump, precej blizu.
49