Ponedeljek, 3. 2. 2020, 4.00
4 leta, 9 mesecev
Bosta morala Donald in Melania v Beli hiši začeti pripravljati kovčke?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,28
17
Če bo Donald Trump uspešen na volitvah novembra letos, bosta z Melanio lahko v Beli hiši ostala še štiri leta, vse do januarja 2025.
V ZDA se začenja volilni proces, ki se bo končal 3. novembra letos, ko bodo ameriški volivci odločali o tem, ali bo Donald Trump še naslednja štiri leta stanovalec v Beli hiši ali pa bosta morala z Melanio prepustiti prostor novemu predsedniškemu paru.
V ameriški zvezni državi Iowa se bodo danes začele strankarske volitve, končale se bodo junija letos. Medtem ko je na republikanski strani že zdaj jasno, da bo na koncu njihov predsedniški kandidat zdajšnji predsednik Donald Trump, pa je tekma za demokratskega predsedniškega kandidata še precej odprta.
Dvanajst demokratskih kandidatov
Na demokratski strani je v igri še 12 kandidatov, med katerimi imajo po zadnjih javnomnenjskih anketah razmeroma realne možnosti za zmago naslednji kandidati: nekdanji podpredsednik ZDA Joe Biden, senator iz Vermonta Bernie Sanders, senatorka iz Massachusettsa Elizabeth Warren, senatorka iz Minnesote Amy Klobuchar, ki ima po očetovi strani slovenske prednike, milijarder in nekdanji newyorški župan Michael Bloomberg in nekdanji župan mesta South Bend v Indiani Pete Buttigieg.
- Joe Biden (26,8 odstotka),
- Bernie Sanders (22 odstotkov),
- Elizabeth Warren (15 odstotkov),
- Michael Bloomberg (8,3 odstotka),
- Pete Buttigieg (6,9 odstotka).
Spopad dedkov za Belo hišo
Zanimivo je, da so po anketah vsi štirje najbolje uvrščeni demokratski predsedniški kandidati starejši od sedemdeset let: Biden bo tako novembra dopolnil 78 let, Sanders bo septembra star kar 79 let, Warrenova bo junija na svoji rojstnodnevni torti prižgala 71 svečk, Bloomberg pa bo ta mesec dopolnil 78 let.
Na sploh se zdi, da so se v zadnjem obdobju ameriški predsedniški kandidati precej postarali. Trump bo tako junija letos star 74 let, ko pa je bil novembra 2016 izvoljen, je bil star 70 let. Za primerjavo: Barack Obama je bil ob prvi izvolitvi star 47 let, George Bush mlajši 54 in Bill Clinton 46 let.
Ankete med demokrati največ podpore kažejo nekdanjemu podpredsedniku ZDA Joeju Bidnu, ki je predstavnik zmernega krila stranke. Ta bolj konservativnih volivcev ne želi strašiti z idejami, ki jih republikanci označujejo za socialistične.
Levo in zmerno krilo
Demokratska stranka je precej razklana o svoji nadaljnji usmeritvi. Že na prejšnjih volitvah je Sanders, ki se razglaša za demokratičnega socialista, na zadnjih demokratskih strankarskih volitvah leta 2016 tesno dihal za ovratnik Hillary Clinton. Precej levo oziroma socialno usmerjena je tudi Warrenova, ki jo njeni nasprotniki označujejo za socialistko, sama pa to oznako zavrača in pravi, da verjame v kapitalizem in tržno gospodarstvo.
Če Sandersa in Warrenovo označujejo za dve strani istega progresivnega kovanca, pa po drugi strani Biden in Bloomberg bolj prisegata na zmerno politiko, ki na ameriških predsedniških volitvah novembra letos ne bi odvračala tistih ameriških volivcev, ki nezaupljivo gledajo na vsakega politika, ki se ga povezuje s socialističnimi idejami.
Senator Bernie Sanders je samooklicani demokratični socialist. Že pred štirimi leti je mešal štrene Hillary Clinton, tudi letos ni brez možnosti za zmago. Njegova podpornica je tudi mlada kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez.
Razlike med kandidati
Če na hitro pogledamo stališča demokratskih predsedniških kandidatov, lahko ugotovimo, da vsi podpirajo pravico do splava, istospolne poroke in Trumpovo odstavitev. Vsi razen Bloomberga tudi zagovarjajo umik ameriške vojske iz Afganistana.
Socialno usmerjenost Sandersa in Warrenove se opazi pri njunem zagovarjanju odprave šolnin za univerzitetni študij in odpisu študentskih dolgov. Prav tako zagovarjata višje davke za bogate, višjo minimalno plačo, plačan porodniški dopust in plačano bolniško odsotnost. Sanders in Warrenova zagovarjata tudi odpravo zasebnega zdravstvenega zavarovanja.
Njun protipol je milijarder Bloomberg, ki tem predlogom nasprotuje oziroma jih ne podpira. Biden pa se je pri teh vprašanjih odločil za nekakšno srednjo pot. Pri nekaterih v celoti podpira zamisli levega krila demokratske stranke (na primer o plačanem porodniškem in bolniškem dopustu), pri nekaterih delno (odprava šolnin), nekatere zamisli, na primer odpravo zasebnega zdravstvenega zavarovanja, pa zavrača.
Senatorka Elizabeth Warren je socialno usmerjena, a manj kot Sanders. Je nekakšna mehkejša in ženska različica Sandersa.
Kdaj bo padla odločitev
Po strankarskih volitvah v Iowi se bodo kandidati spet pomerili 11. februarja v zvezni državi New Hampshire. Odgovor na vprašanje, kdo bo najverjetnejši demokratski predsedniški kandidat, pa bi lahko dal že tako imenovani super torek 3. marca, ko bodo demokrati izbirali svojega kandidata v 14 zveznih državah in na ameriški Samoi. Na super torek bo na voljo kar 1.344 delegatov od skupno 3.979.
Zadnje demokratske strankarske volitve bodo 6. junija, in sicer na Deviških otokih Združenih držav. Demokratska nacionalna konvencija, na kateri bo sodelovalo tudi 771 tako imenovanih superdelegatov, ki jih izbere vodstvo stranke, bo od 13. do 16. julija v Milwaukeeju v Wisconsinu. Republikanska nacionalna konvencija bo od 24. do 27. avgusta v Charlotti v Severni Karolini.
Spopad s Trumpom
Potem bodo seveda sledila soočenja med Trumpom in kandidatom demokratov. Trump se sicer že nekaj let pripravlja na spopad s svojimi verjetnimi demokratskimi tekmeci in jim je že dal slabšalna imena. Warrenovo, ki se je nekdaj zmotno razglašala, da je indijanskega rodu, je označil za "Pokahontas", pozneje pa ji je dejal tudi trapa (goofy). Sanders je zanj "nori Bernie" (crazy Bernie), Bloomberg pa "majhni Michael" (little Michael).
Bidnu, ki ga Trump upravičeno šteje za najbolj nevarnega nasprotnika, je nadel vzdevek "zaspani Joe" (sleepy Joe). Trump je poskušal Bidnu škodovati tudi tako, da je od Ukrajine v zameno za pomoč zahteval, naj začne preiskavo Bidnovega sina Hunterja Bidna, ki je pred leti delal za neko ukrajinsko energetsko podjetje. Kot vemo, je to pricurljalo v javnost, Trump pa si je zaradi tega nakopal ustavno obtožbo.
Milijarder Michael Bloomberg, ki je bil med letoma 2002 in 2013 newyorški župan, je za svojo kampanjo zapravil že več kot 250 milijonov dolarjev. Je zagovornik prostotržnega kapitalizma. Bloomberg je bil nekaj let registriran kot republikanec in nato kot neodvisni volivec, zdaj pa spet kot demokrat.
Vse je še negotovo
Kakšen bo na koncu izid boja med Trumpom in njegovim demokratskim izzivalcem, je zdaj še prezgodaj napovedati. Ankete napovedujejo tesen izid, nič še ni odločeno niti v tako imenovanih ključnih zveznih državah. Trumpu so v prid razklanost demokratske stranke, dobro stanje ameriškega gospodarstva in dejstvo, da ameriški predsedniki le izjemoma zgubijo spopad za drugi mandat.
Zadnji, ki mu ga ni uspelo dobiti, je bil George Bush starejši leta 1992, ko ga je premagal Bill Clinton. V primeru, da se bodo demokrati odločili za kakšnega bolj levo usmerjenega kandidata, na primer Sandersa ali Warrenovo, pa bo Trump igral na karto širjenja strahu pred uvedbo socializma v ZDA in pri tem opozarjal na Venezuelo in njen spodleteli socialistični projekt.
Američani poznajo dve obliki strankarskih volitev, na katerih po zveznih državah izberejo oziroma volijo strankarske kandidate. Prva, starejša oblika je tako imenovani caucus, ki bi ga lahko prevedli kot sestanek ali sejo. Pri tej obliki se zberejo člani stranke, včasih na več manjših sestankih, razpravljajo in izberejo kandidata.
Druga, mlajša oblika je primary ali primarne volitve. To so volitve, na katerih volivci glasujejo za kandidate tako kot na pravih oziroma običajnih volitvah. V ZDA poznajo zaprte ali odprte primarne volitve. Na prvih lahko za kandidate volijo le registrirani volivci določene stranke, na primer registrirani demokrati volijo demokratske kandidate, pri odprtih primarnih volitvah pa lahko na primer na demokratskih primarnih volitvah za demokratske kandidate volijo tudi neodvisni volivci in registrirani republikanski volivci.
17