Ponedeljek, 27. 1. 2020, 4.05
4 leta, 10 mesecev
Je to ženska prihodnosti?
V Nemčiji je znana kot obraz gibanja petkov za prihodnost in kot nemška Greta. To je 23-letna podnebna aktivistka Luisa Neubauer.
Bilo je decembra 2018. Na konferenci Združenih narodov o podnebju v poljskih Katovicah sta se tedaj prvič srečali dve dekleti. Takrat 15-letna Švedinja Greta Thunberg, ki je s svojimi stavkami za podnebje komajda začela svojo pot k svetovni slavi, in sedem let starejša Luisa Neubauer iz Nemčije.
Thunbergova in Neubauerjava sta od takrat tesni sodelavki. Medtem ko je Švedinja lani postala svetovna zvezdnica, je vpliv Neubauerjeve bolj ali manj omejen le na Nemčijo. A glede na to, da je Nemčija najpomembnejša evropska država in glavna gospodarska lokomotiva stare celine, vpliva Neubauerjeve ne gre podcenjevati.
Iz neznane študentke postane politična zvezda
Res je, da Neubauerjeva danes ne bi bila tako znana v Nemčiji, če ne bi bilo svetovnega uspeha mlade Grete, a po drugi strani je tudi po zaslugi Neubauerjeve, ki v Nemčiji organizira odmevne stavke za podnebje (Fridays for Future oziroma Klimastreik po nemško), Gretin podnebni aktivizem v Nemčiji dobil eno od svojih najmočnejših trdnjav.
Mediji so Neubauerjevi kmalu nadeli vzdevek nemški obraz (das deutsche Gesicht) gibanja petkov za prihodnost, prijelo se jo je tudi ime nemška Greta. Iz politično neznane študentke geologije se je v hipu spremenila v vplivno govornico na shodih in konferencah.
Napovedovalka apokalipse
Začela je dobivati vabila na televizijske pogovorne oddaje, svoje misli in cilje je lahko razlagala tudi v intervjujih in kolumnah. Lani je Neubauerjeva skupaj z Alexandrom Repenningom izdala tudi knjižno uspešnico Z roba podnebne krize (Vom Ende der Klimakrise).
Tako kot Greta je tudi Luisa napovedovalka apokaliptičnih črnih scenarijev, ki da nam grozijo zaradi podnebnih sprememb. Lani januarja je tako na blogu nemške okoljevarstvene organizacije WWF bila plat zvona s temi besedami: "Mi smo zadnja generacija, ki še lahko prepreči negativne učinke podnebnih sprememb. (…) Zmanjkuje nam časa. (…) Zdi se, kot da sedimo v avtomobilu, ki drvi proti prepadu. Toda namesto da bi zavirali, še pospešujemo. Posadili so nas v ta avtomobil, ne da bi nas vprašali."
Prepričana je, da moramo prenehati črpati nafto in zemeljski plin ter končati izkopavanje premoga. "Potrebujemo bogato, srečno in ljubečo družbo, ki zna živeti brez izpustov ogljikovega dioksida." Nekaj prahu je lani oktobra tudi dvignila z izjavo, da bodo svet spremenile ženske in da so moški pri tem odpovedali. Nanjo so začeli leteti tudi očitki o seksizmu.
Neubauerjeva in Thunbergova sta se spoznali decembra 2018 v Katovicah. Lani sta skupaj sodelovali na protestih proti podnebnim spremembam.
Spopad s šefom Siemensa
Priljubljena tarča Neubauerjeve so zlasti nemška podjetja, ki po njenem mnenju škodijo podnebju. V zadnjem času sta si zlasti skočila v lase s prvim možem nemškega velekoncerna Siemens Joejem Kaeserjem. Siemens je namreč z indijskim podjetjem Adani podpisal pogodbo, po kateri bo dobavil signalne naprave za železniško povezavo med avstralskim premogokopom Carmicheal in pristaniščem ter zgradil terminal v pristanišču, od koder bodo izvažali premog.
Kaeser je, da bi pomiril Neubauerjevo, ki pri napadih na Siemens seveda s pridom izkorišča katastrofalne požare v Avstraliji, podnebni aktivistki celo ponudil mesto v nadzornem odboru Siemens Energy, ki izvaja posel v Avstraliji. Neubauerjeva je ponudbo zavrnila, češ da bi morala v nadzornem svetu zastopati interese podjetja, sama pa hoče ostati podnebna aktivistka.
"Prijateljska opozorila" koncernom
Da bojne sekire s Kaeserjem ni zakopala, je Neubaurjeva dokazala tudi z nedavno objavo na svojem Instagramu, v katerem je njemu in drugim šefom koncernov skorajda zagrozila z besedami: "Obstaja jutrišnji dan, obstaja prihodnost. To smo mi in mi ne bomo dopustili, da še naprej uničujete. (…) To ni prijateljska opomba, to je prijateljsko opozorilo."
Neubauerjeva pa ne graja samo gospodarstvenikov, ampak tudi politike. Tako kot Greti je tudi njej trn v peti ameriški predsednik Donald Trump. Nekaj puščic je Neubauerjeva zadnje čase usmerila tudi proti nemški kanclerki Angeli Merkel. Čeprav je članica Zelenih, pa ni povsem zadovoljna tudi s to stranko. Tako je dejala, da sta voditelja Zelenih Robert Habeck in Annalena Baerbock preveč omahljiva glede svojih zahtev in da to, kar stranka trenutno ponuja, ni dovolj konkretno in niti dovolj jasno.
Politične ambicije
Kljub grajam na račun voditeljev Zelenih je Neubauerjeva in njeno nemško gibanje petkov za prihodnost voda na mlin tej stranki. Prav Thunbergovi in Neubauerjevi se lahko nemški Zeleni zelo zahvalijo za velik uspeh na lanskih evropskih volitvah in trenutno priljubljenost.
Ne preseneča, da bo 21. februarja velik protest gibanja petkov za prihodnost prav v Hamburgu, domačem mestu Neubauerjeve, kjer bodo 23. februarja volitve v mestni oziroma deželni svet. Vsekakor ima Neubauerjeva tudi politične cilje in željo, da z gibanjem petkov za prihodnost tudi sama postane nekakšna politična ženska prihodnosti.
Zaradi sodelovanja pri izkopavanju premoga v Avstraliji je postal prvi mož Siemensov Joe Kaeser ena od glavnih tarč Neubauerjeve in njenih podnebnih aktivistov.
Očitki na račun Neubauerjeve
A pravljica o dekletu, ki se bori za rešitev podnebja, kot je njeno zgodbo opisal nemški Stern, ni čisto brezmadežna. Začnemo lahko s splošnimi očitki na račun podnebnih aktivistov, da so napovedi gibanja petkov za prihodnost preveč apokaliptični in da so sprožili tako imenovano podnebno histerijo.
Sporno je tudi, da so očitki in delovanje podnebnih aktivistov usmerjeni predvsem proti zahodnim vladam in zahodnim koncernom, ne pa tudi proti nezahodnim državam, kot je Kitajska, čeprav so te vse večje onesnaževalke okolja. Očitek, ki ga je znani ameriško-škotski zgodovinar Niall Ferguson naslovil na Greto Thunberg, češ da bi namesto v Davosu morala svoja svarila o podnebju predstaviti v New Delhiju in Pekingu, velja tudi za Neubauerjevo.
Dvojna morala podnebnih aktivistov?
Neubauerjevi tudi očitajo dvojno moralo, češ da pridiga o podnebju, sama pa – podobno kot drugi mladi podnebni aktivisti - z letali potuje po svetu in tako ne živi brezogljičnega življenja.
Za številne kritike tako imenovane podnebne histerije pa je največja nevarnost nemškega gibanja petkov za prihodnost ta, da lahko škodijo nemškemu gospodarstvu. Kot opozarja znani nemški ekonomist Marcel Fratzscher, varovanje podnebja deluje le, če bo uveljavljeno svetovno. Če bo Nemčija sama ubrala lastno pot, ji grozi, da bo izgubila delovna mesta.
Pred dnevi je te očitke na račun dvojne morale podnebnih aktivistov v intervjuju za Neue Osnabrücker Zeitung zavračala z besedami: "Od nikogar ne zahtevamo, da ne vozi več avtomobila, da nikoli več ne leti z letalom in da ne pogleda več nobenega zrezka. (…) Bilo bi pa lepo, da bi ljudje živeli ekološko. (…) To pa je še vedno privilegij. Ekološko meso je precej dražje. Potovanje z letalom je pogosteje cenejše od vožnje z vlakom. Obnašanje, ki škodi podnebju, je nagrajeno."
14