Nedelja, 26. 10. 2025, 15.17
7 ur, 55 minut
Slabe novice za nasprotnike cepljenja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,40
Fotografija je simbolična.
Znanstveniki iz ZDA domnevajo, da mRNA cepiva podaljšuje življenja bolnikov z rakom, ki se zdravijo z imunoterapijo. Do tega sklepa so prišli, ker so ugotovili, da so bolniki z rakom na pljučih in kožnim rakom živeli bistveno dlje, če so prejeli imunoterapijo in so bili v sto dneh cepljeni tudi proti virusu covid-19.
Raziskovalci z Univerze v Teksasu in Univerze na Floridi so tudi ugotovili, da pri tistih bolnikih z rakom, ki v tem času, tj. v času pandemije, niso bili cepljeni proti covid-19, ni bilo opaziti takšnega podaljšanega življenjskega učinka. Učinek ni bil očiten tudi, ko so bili bolniki cepljeni proti covid-19 s cepivom z ne mRNA snovjo, so zapisali avtorji v članku, ki je bil objavljen v znanstveni reviji Nature.
Sprožitev cikotinske nevihte
Hipoteza raziskovalcev je, da cepljenje z mRNA cepivom sproži citokinsko nevihto – veliko bitko imunskega sistema, ki je med pandemijo postala znana kot strah vzbujajoča posledica okužbe s koronavirusom.
Cepljenje povzroči osemkratno povečanje citokina IL-8 in 265-kratno povečanje citokina IFN-α. Vendar pa za razliko od citokinske nevihte, ki jo sproži virus, od mRNA spodbujena cikotinska nevihta imunskega sistema ne iztiri.
Podaljševanje življenja rakavih bolnikov
180 bolnikov z rakom na pljučih, ki so prejeli cepivo proti covid-19, je v sto dneh živelo dvakrat dlje kot tisti, ki niso bili cepljeni: skoraj 40 mesecev namesto 20. Od bolnikov s kožnim rakom jih je cepljenje prejelo 43. Nato so živeli od 30 do 40 mesecev namesto nekaj manj kot 28 mesecev. Vsi bolniki so imeli raka tretjega ali četrtega stadija, ko se bolnik na zdravljenje pogosto slabo odzove.
Trenutno odobrena covid-19 cepiva so mRNA cepiva podjetja Pfizer in Moderne, ki delujejo nekoliko drugače od klasičnih cepiv. mRNA covid cepiva ne vsebujejo virusa, temveč le navodilo za izdelavo proteina, ki se nahaja na ovojnici koronavirusa.
Avtorji sumijo, da bi mRNA cepivo proti covid-19 lahko aktiviralo specifično beljakovino (PD-L1) v tumorjih prek citokinske nevihte. To bi izboljšalo odziv raka na imunoterapijo.
Se obeta revolucija pri zdravljenju raka?
"Učinki so izjemni – to bi lahko revolucioniralo celotno področje onkološke oskrbe," je za znanstveno platformo Eurekalert povedal onkolog in soavtor Elias Sayour.
Zdaj je mogoče razviti cepivo, ki mobilizira imunski odziv. To bi delovalo kot univerzalno cepivo proti raku za vse bolnike z rakom. Pri napredovalem raku cilj ni ozdravitev, temveč znatno podaljšanje življenja.
Je še prezgodaj za rutinsko uporabo nove metode?
Kot piše švicarski medij Watson, je Alfred Zippelius, raziskovalec in onkolog v univerzitetni bolnišnici Basel, dejal: "Rezultati te študije so znanstveno izjemni in izjemno obetavni. /…/ Vendar pa je, dokler te študije niso končane, prezgodaj za rutinsko uporabo te metode pri bolnikih."
Sayourjev laboratorij je že julija odkril, da ni treba ciljati na specifično beljakovino na tumorju (kot je koničasta beljakovina v cepivu proti covid-19), temveč da je dovolj, da stimulira imunski sistem, kot da bi se boril proti virusu. Sayour je patentiral takšno nespecifično cepivo z mRNA. Pri laboratorijskih miših je izzvalo močan protitumorski odziv.
Kako delujejo mRNA covid-19 cepiva?
Trenutno odobrena covid-19 cepiva so mRNA cepiva podjetja Pfizer in Moderne, ki delujejo nekoliko drugače od klasičnih cepiv. mRNA covid-19 cepiva ne vsebujejo virusa, temveč le navodilo za izdelavo proteina, ki se nahaja na ovojnici koronavirusa. Običajna cepiva vsebujejo virus ali del virusa, ki je mrtev ali oslabljen. Po cepljenju z oslabljenim ali mrtvim virusom ni moč zboleti, se pa aktivira imunski odziv, ki tvori protitelesa. Ta informacija se shrani, ob srečanju z enakim virusom se hitro aktivira in zaščiti cepljenega pred okužbo.
Cepiva na osnovi mRNA so sestavljena iz molekule imenovane informacijska RNA (mRNA), ki vsebuje navodilo za izdelavo proteina bodice S. To je protein, ki se sicer nahaja na površini virusa SARS-CoV-2 in ga virus potrebuje za vstop v celice človeka. Imunski sistem prepozna protein kot tujek in proti njemu tvori protitelesa. mRNA se v celici hitro razgradi, imunski odziv pa se shrani. Če kasneje oseba pride v stik z virusom SARS-CoV-2, ga bo imunski sistem prepoznal in bo pripravljen telo braniti pred njim. mRNA iz cepiva ne more vstopiti v celično jedro in ne spreminja dednega zapisa (ne povzroča genetskih sprememb). mRNA ne ostane v telesu, ampak se razgradi kmalu po cepljenju. mRNA cepiva omogočajo tvorbo imunskega odgovora proti virusom brez izpostavitve virusu niti v mrtvi ali oslabljeni obliki.
Vir: NIJZ
