Četrtek, 11. 11. 2021, 22.10
3 leta
Mesto, ki je zaradi pandemije covid-19 čez noč obogatelo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,62
29
Mainz je glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalško. Nekdaj je bilo središče tiskarske revolucije, zdaj pa mu je padla sekira v med zaradi uspešnega cepiva proti covid-19.
Pandemija covid-19 in zajezitveni ukrepi imajo negativne posledice za številne gospodarske panoge in nacionalna gospodarstva nasploh. Škripa tudi evropska gospodarska lokomotiva Nemčija. A v tej državi obstaja mesto, ki v času pandemije zelo bogati. To je Mainz.
Mainz, ki zdaj šteje okoli 218 tisoč prebivalcev, je mesto z zelo dolgo zgodovino. Ustanovili so ga že Rimljani pred več kot dva tisoč leti. Verjetno najbolj znan meščan Mainza je bil Johannes Gutenberg. Ta je izumil tisk s premičnimi kovinskimi črkami. Nekje do leta 1455 je bila v Mainzu natisnjena tudi Gutenbergova Biblija.
Središče tiskarske revolucije
Mesto ob Renu je bilo torej središče tiskarske revolucije, ki je med drugim omogočila protestantizem in znanstveno revolucijo. Ker so tiskarne po drugih mestih rasle kot gobe po dežju, ne Gutenberg ne mesto Mainz od te revolucije nista obogatela.
Mainz je zdaj prestolnica zvezne dežele Porenje - Pfalško. Je pomembno trgovsko vozlišče in središče nemške vinarske industrije. Ima tudi močno steklarsko in kemično industrijo.
Biotehnološka revolucija v Mainzu
A trenutno izjemno zgodbo o uspehu piše biotehnološko podjetje BioNTech, ki so ga leta 2008 v Mainzu ustanovili Ugur Sahin, njegova žena Özlem Türeci in njun sodelavec Christoph Huber. Vsi trije so tudi povezani z univerzo v Mainzu, ki ima seveda ime po Johannesu Gutenbergu.
Na fotografiji je sedež biotehnološkega podjetja BioNTech v Mainzu. Vodilni v mestu zdaj nameravajo z ugodnim davčnim okoljem v Mainz privabiti še druga biotehnološka podjetja.
BioNTech je lani novembra s pomočjo ameriškega farmacevtskega velikana Pfizer razvil učinkovito cepivo proti covid-19. To je prvo cepivo proti covid-19, ki so ga zahodne države dovolile za uporabo.
Visoki prihodki in dobički
Za leto 2021 BioNTech pričakuje prihodke od prodaje cepiva v višini od 16 do 17 milijard evrov namesto prej pričakovanih 15,9 milijarde evrov. Napoved temelji na predhodno podpisanih pogodbah o dobavi do 2,5 (prej okoli 2,2) milijarde odmerkov cepiva v letošnjem letu. Skupno želita BioNTech in Pfizer do konca leta izdelati do tri milijarde odmerkov.
Kot piše spletna stran nemškega poslovnega mesečnika Manager Magazin, je BioNTech v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegel 7,1 milijarde evrov dobička. Del dobička pa se steka tudi v mestno blagajno. BioNTech mora namreč Mainzu plačevati občinski davek, katerega višina je odvisna od prihodkov podjetja.
Več kot milijarda presežka v mestnem proračunu
Tako bo Mainz ob koncu letošnjega leta imel skoraj 1,1 milijarde evrov presežka, je pred dnevi napovedal mestni finančni direktor Günter Beck, ki prihaja iz vrst Zelenih.
Zdravnika, znanstvenika in podjetnika Ugur Sahin in Özlem Türeci (oba sta turškega rodu) sta leta 2008 skupaj s Christophom Huberjem ustanovila podjetje BioNTech. To podjetje je kmalu po tem, ko so iz Kitajske v začetku leta 2020 prišle novice o smrtonosnem virusu, začelo skupaj z ameriškim Pfizerjem razvijati RNK-cepivo. Kot zanimivost: Sahin in glavni direktor Pfizerja Albert Bourla sta oba povezana z grškim mestom Solun. Bourla, ki je judovskega rodu, se je rodil v tem mestu, Sahin pa ima v mestu daljne družinske korenine. Ko je bil Solun še del Otomanskega cesarstva, se je tam rodil Sahinov pradedek po materini strani.
Pred velikim finančnim uspehom BioNTecha so mestni možje načrtovali, da bo imel mestni proračun letos primanjkljaj v višini 36 milijonov evrov. V prihodnjem letu v Mainzu pričakujejo presežek v višini 490,8 milijona evrov. To pomeni, da bo lahko mesto poplačalo svoja kratkoročna posojila v višini 634 milijonov evrov in se tako do konca prihodnjega leta razdolžilo.
Nižji davki in nove naložbe
Zaradi velikega denarnega priliva bo Mainz najverjetneje znižal občinski davek in tako podjetja s sedežem v mestu razbremenil za skupno 351,6 milijona evrov. Zaradi nenačrtovanega denarnega obilja je navdušen tudi socialdemokratski župan Michael Ebling. Ta napoveduje, da bo mesto z dodatnimi naložbami privabilo še druga biotehnološka podjetja.
Župan Mainza Michael Ebling je lahko zadnje dneve zelo dobro volje. Njegovo mesto, ki je bilo še letos poleti v slabem finančnem položaju, je skorajda čez noč obogatelo.
Še pred kratkim je bil zadolženi Mainz pod budnim očesom deželnega Direktorata za nadzor in storitve (ADD). Ta je julija letos razveljavil mestni proračun, o katerem je odločal mestni svet, se pritoževal nad načrtovanimi novogradnjami šol in vrtcev ter novim zaposlovanjem osebja, zahteval več varčevalnih ukrepov in tudi zvišanje davka na nepremičnine, še piše Manager Magazin.
29