Kjer je dim, je tudi pljučni rak

Prav med ženskami se število primerov najhitreje povečuje. Podatki registra raka razkrivajo skrb vzbujajoč trend: v zadnjih 15 letih se je v Sloveniji pojavnost pljučnega raka med ženskami skoraj podvojila, ob tem pa se število novih primerov še vedno vsako leto poveča za več kot pet odstotkov.

Kajenje: glavni krivec, ki pušča dolgoročne posledice

Po ocenah strokovnjakov je kajenje odgovorno za približno 85 odstotkov vseh primerov pljučnega raka. Zakaj pa bolezen tako hitro narašča ravno med ženskami?

Razlog je v zgodovinskih kadilskih navadah. Medtem ko se je delež moških kadilcev od sedemdesetih let prejšnjega stoletja hitro zmanjševal, je med ženskami delež kadilk še skoraj do konca prejšnjega stoletja naraščal. Današnji porast raka je torej račun iz preteklosti.

Dr. Martina Vrankar je izpostavila pomembno vlogo tarčne terapije in imunoterapije, ki sta pri nekaterih bolnikih omogočili dolgotrajne izboljšave, ter dodala, da ženske praviloma bolje preživijo bolezen. Foto: DOBSLO

Zdravljenje napreduje, a preživetje je še vedno prenizko

Petletno preživetje pri pljučnem raku je še vedno zgolj okoli 25-odstotno. Čeprav sodobna medicina ponuja imunoterapijo, tarčna zdravila in nove metode zdravljenja, kar 80 odstotkov bolnikov diagnozo dobi prepozno, ko je zdravljenje bistveno težje in verjetnost uspeha precej manjša.

Če pljučnega raka odkrijejo v zgodnjem stadiju, je petletno preživetje lahko celo več kot 60-odstotno, a takih primerov je malo. Zgodnje odkrivanje je zato ključnega pomena ne le za preživetje, temveč tudi za kakovostno življenje po diagnozi.

"Po moževi smrti sem dobila enako diagnozo. Danes živim naprej."

Ganljivo zgodbo o pogumu, izgubi in vztrajnosti je delila Nevenka Čehovin iz Kopra, ki se s pljučnim rakom bori že več let. Z imunoterapijo in sodobnimi zdravili ji je uspelo ohraniti ne le življenja, temveč tudi njegovo kakovost.

Koprčanka Nevenka Čehovin se že dolgo bori s pljučnim rakom. Foto: DOBSLO

"Danes živim dan za dnem, z zdravim odmerkom optimizma in pozitivnim pogledom naprej," pravi. Njena zgodba je opomnik, da bolezen še ni konec življenja in da ima sodobno zdravljenje moč, da spremeni potek zgodbe.

Rak ni le telesna bolezen – kako pomembna je psihološka podpora?

Kljub napredku v medicini številni bolniki poročajo o pomanjkanju psihološke podpore. Po evropski raziskavi LUCE mnogi v Sloveniji nimajo dostopa do čustvene in socialne podpore, ki je pri spoprijemanju z boleznijo ključna.

"Bolniki potrebujejo celostno oskrbo – ne samo zdravniške, temveč tudi psihološko," poudarjajo v DOBSLO. Psihološka moč lahko pomembno vpliva na izid zdravljenja, kakovost življenja in dolgoročno okrevanje.

Predsednica DOBSLO Ana Žličar je poudarila pomen zgodnjega odkrivanja in preventive. Foto: DOBSLO

Kampanja letos nagovarja predvsem ženske

Letošnja ozaveščevalna kampanja Kjer je dim, je tudi pljučni rak opozarja na alarmanten porast bolezni med ženskami in razbija še vedno prisoten mit, da je kajenje lahko zapeljivo.

V ospredje postavlja resnično moč žensk: zdravje, samozavest in sposobnost odločanja zase. In s tem tudi odgovornost – zase in za bližnje. Pljučni rak ni več le bolezen kadilcev – in ni več le bolezen moških. Čeprav se o njem še vedno premalo govori, vse bolj zadeva tudi ženske, mlajše in nekadilce.

Preprečiti je mogoče – ukrepati je treba pravočasno

Pljučni rak je eden tistih rakov, ki ga lahko v večini primerov preprečimo z opustitvijo kajenja, prepoznavanjem zgodnjih simptomov, rednimi pregledi pri zdravniku in odprtim pogovorom o zdravju – tudi z bližnjimi.

"Slogan kampanje ni le opozorilo, temveč poziv k dejanjem," pravi predsednica DOBSLO Ana Žličar. "Zase in za druge."