"Ženske mislimo, da moramo biti zdrave, moški pa mislijo, da so zdravi"

V Sloveniji je po podatkih registra raka v državi v letu 2022 za rakom zbolelo 19 tisoč oseb. Številne oblike raka spadajo med tiste, ki so pogosto povezani z nezdravim življenjskim slogom, z dednostjo pa je povezanih le okoli deset odstotkov rakov prebavil, ki jih odkrijejo v populaciji. Raki prebavil so sicer med pogostejšimi, v letu 2022 so jih odkrili več kot tri tisoč. 

Poseben izziv pri rakih prebavil je, da nimajo specifičnih simptomov. Med njimi so oteženo požiranje, napihnjenost, nagla izguba telesne teže, spremembe pri odvajanju blata in podobno. Vendar ljudje tega večinoma ne povezujejo z rakom. "Pri raku trebušne slinavke je na primer pogosta bolečina v hrbtu," opozarja Ocvirk. 

Odzivajmo se na presejalne teste!

K sreči imamo dobro delujoče preventivne programe. Eden od njih je presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka Svit, s pomočjo katerega se je od uvedbe v letu 2009 do danes pomembno zmanjšalo število novih primerov raka debelega črevesa in danke. 

"Skrbi nas tudi dejstvo, da narašča število primerov raka debelega črevesja v starostni skupini od 18 do 49 let, zato prosimo stroko, naj v presejalni program Svit povabi že populacijo po 40. ali vsaj 45. letu starosti," je povedala Ivka Glas z združenja EuropaColon Slovenija. Foto: STA Na vabilo se odzove približno 65 odstotkov prejemnikov, med njimi precej več žensk kot moških. Kot razloge za večjo odzivnost pojasnjuje Ocvrk: "Ženske mislimo, da moramo biti zdrave, moški pa mislijo, da so zdravi." 

"Skrbi nas tudi dejstvo, da narašča število primerov raka debelega črevesja v starostni skupini od 18 do 49 let, zato prosimo stroko, naj v presejalni program Svit povabi že populacijo po 40. ali vsaj 45. letu starosti," je povedala Ivka Glas. Ta že 18 let vodi združenje za boj proti raku debelega črevesa in danke EuropaColon Slovenija, ki si prizadeva ozaveščati tako splošno kot strokovno javnost.

Novice Ob dnevu ozaveščanja o HPV cepilni dan za mlade

Foto: STA Govoriti o svoji bolezni ni lahko, pogosto je to še vedno tabu, bolniki pa se nato sami soočajo s svojimi strahovi. Na dogodku sta svoji izkušnji razkrila Alenka Rebernik in Samo Podgornik. 

"Kot da stojim pred globokim breznom"

Alenka Rebernik je bila stara 42 let, ko so ji odkrili raka na debelem črevesju v precej napredovanem stadiju. Prvi simptomi so se prikradli tiho, sledil je kup testov in operacija. "Počutila sem se, kot da stojim pred globokim breznom," se spominja Rebernik. Zdravljenje je bilo težko, kemoterapija je prinesla številne stranske učinke. "Včasih se tudi zlomiš, zasovražiš svoje telo. Danes se mu zahvalim. Težko sem sprejela bolezen, a sem se naučila živeti z njo. Bolezen mi je dala to, da sem si dobre dneve delala še boljše," poudarja.

Tudi mladim polaga na srce, da če se jim zdi, da nekaj ni v redu, da imajo simptome, naj ne odlašajo, naj od zdravnika zahtevajo pregled. Hitro ukrepanje je ključnega pomena. Njo so najprej hoteli odpraviti, da je absolutno premlada za to bolezen. 

"Upam si razmišljati o življenju za več kot šest mesecev naprej," je povedala Rebernik. Toliko so ji dali zdravniki ob prvi diagnozi.

Hvaležen za vsako molekulo kemoterapije

"Moj moto med kemoterapijo je bil: vsaka molekula iz steklenice bo pomorila na milijone rakavih celic. Verjamem, da sem tudi s tem pripomogel k uspehu zdravljenja," pravi Samo Podgornik, ki je pred 12 leti dobil diagnozo.

Ko se je prvič odzval na program Svit, je bilo vse v redu, na naslednjem, pri 52 letih, pa je bil vzorec sumljiv, čeprav ni zaznal nobenih posebnih simptomov. Takoj je sledila kolonoskopija, kjer so odkrili tvorbo v debelem črevesu, pa še metastaze na jetrih. Po operaciji je šel skozi 16 ciklusov sistemske kemoterapije.

Podgornik je bil prej vedno zdrav in športno aktiven. Tudi premagovanja raka se je lotil na športen način; marca je prejel diagnozo, z novim letom pa se je že vrnil na delovno mesto. 

Bolnikom priporoča vključitev v ustrezno združenje glede na bolezen, predvsem pa se je treba o njej in zdravljenju pogovarjati tudi v kolektivu. S tem se zoperstavijo tudi strahu, ko se ob vrnitvi na delovno mesto sprašujejo, ali bodo zmogli.

Ne ignorirajmo simptomov

Narašča pojavnost drugih oblik raka prebavil. Eden od teh je rak želodca, ki ga neposredno povezujejo s prisotnostjo bakterije Helicobacter pylori. V zvezi z uvedbo presejalnega testa za ugotavljanje prisotnosti bakterije H. pylori poteka pilotni projekt. 

Novice Ko moški spregovorijo o svojem zdravju: To je res eno veliko "Sranje" #Spotkast

Strokovnjakom pa skrbi povzroča tudi nagla rast primerov raka trebušne slinavke, za katerega je značilna nizka stopnja petletnega preživetja. Težava je v tem, da ima ta vrsta raka nejasne simptome oziroma se pojavijo potem, ko je bolezen že napredovala, razmeroma majhen delež tumorjev pa je resektabilnih, torej takšnih, ki jih kirurg lahko odstrani.

Presejalnega testiranja za raka trebušne slinavke nimamo. Prav tako ne proizvajajo vsi raki trebušne slinavke tumorskih označevalcev, ki bi jih odkrili s pomočjo krvnega testa. Tako zdravniki pri odkrivanju raka trebušne slinavke upoštevajo dednost – ali ima to vrsto raka kdo v družini – in prisotnost mutacije genov BRCA. 

Vendar pa je panika odveč, nenehno namreč prihajajo nove oblike zdravljenja, na primer molekularna diagnostika, tarčna zdravila in imunoterapija. 

"Ko pride bolnik v ambulanto, smo že na dobri poti. Seveda pa je pomembno, da imamo pri diagnostiki rakov prebavil tudi osebni zdravniki nizek prag napotitve," poudarja Marija Petek Šter, predstojnica katedre za družinsko medicino na ljubljanski Medicinski fakulteti. Poleg zgodnje diagnostike je izpostavila še nujnost sledenja bolnikov po končanem zdravljenju. 

Novice "Ne čakajte na bolečine!" Iztok Šuc razkriva, kako so mu po naključju odkrili raka.

Novice Steve Jobs in njegova zadnja življenjska bitka: genij verjel intuiciji, a ne znanosti

Novice V modrem novembru Telekom Slovenije in Xiaomi skupaj za zdravje moških