Sobota, 13. 12. 2025, 4.00
1 mesec, 1 teden
Ogljikov monoksid: tihi morilec, ki vsako leto terja življenja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,22
Strokovnjaki opozarjajo, da bi se večino zastrupitev z ogljikovim monoksidom dalo preprečiti s pravilnim vzdrževanjem kurilnih naprav. Fotografija je simbolična.
Največjo nevarnost ogljikovega monoksida predstavlja njegova zahrbtnost, saj je ta izjemno strupen plin neviden, brez vonja in okusa. Ker se sprošča v gorilnih napravah, vsako leto v Sloveniji zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom umre več deset ljudi, največ med kurilno sezono (zima). Pred letom dni je zaradi monoksida umrla družina, preživela je le šestletna deklica.
Z ogljikovim monoksidom se vsako leto zastrupi okoli 50 oseb, večinoma pozimi zaradi pogostejše uporabe kaminov in peči, v številnih primerih težave nastanejo zaradi nepravilnega delovanja bencinskega agregata.
Pred dobrimi 15 leti se je na silvestrovo na Veliki Planini z monoksidom zastrupilo osem ljudi. Plin naj bi uhajal v kočo zaradi napake na bencinskem agregatu. K sreči do tragedije ni prišlo, reševalci so ponesrečence s sanmi prepeljali v dolino, nihče tudi ni bil v smrtni nevarnosti.
Do podobnega primera je prišlo v planinski koči na Lipanci. Posredovala je gorska reševalna služba Radovljica, hospitalizirane so bile tri osebe, preostali so se sami vrnili v dolino.
O tragičnem primeru so poročali pred letom dni iz sosednje Italije, ko so zaradi zastrupitve umrli trije člani družine – mati in oče ter 11-letnik, šestletno deklico pa jim je uspelo rešiti. Vzrok za nesrečo je bilo uhajanje monoksida iz peči na pelete, ki naj bi bile nameščene po hiši.
Generatorji ne sodijo v zaprte prostore!
Eden od virov zastrupitev so tudi bencinski generatorji oziroma naprave z notranjim zgorevanjem, ki so v uporabi v zaprtih prostorih.
Tako se je leta 2023 deset oseb zastrupilo v Črni na Koroškem med odpravljanjem posledic poplav avgusta 2023, med čiščenjem kletnih prostorov. Plin je nastal prav zaradi uporabe motornih naprav v zaprtih prostorih. Isto leto so se na podoben način v središču Ljubljane zastrupili štirje delavci med delom v zaprtem prostoru.
Tudi gasilci so poročali o povečanem številu zastrupitev v začetku februarja 2014, ko je Slovenijo prizadel močan žledolom in so prizadeti v večji meri uporabljali agregate električne energije kot sicer.
Velja opozorilo: naprave, ki jih poganjajo motorji z notranjim zgorevanjem, se ne smejo nikoli uporabljati v notranjih prostorih. Odprta okna in vrata niso dovolj, da v prostoru ne bi nastale visoke in smrtno nevarne koncentracije ogljikovega monoksida.
Oddaljenost med napravo in objektom mora biti vsaj sedem metrov, izpušna cev pa usmerjena stran od objekta.
Previdno tudi pri delu z agregatom v globlji kotanji. Izpušni plini namreč ostajajo tudi v območju okoli naprave.
Kaj lahko naredimo sami?
Preventivno je treba v bivalne prostore namestiti javljalnike ogljikovega monoksida.
Javljalniki naj bodo nameščeni čim bližje višini glave oseb, ki bivajo v prostoru. Tako naj bodo v spalnicah ali otroških sobah javljalniki ogljikovega oksida nameščeni v višini glave na steni poleg postelje. Vendar pa naj namestitev javljalnika služi kot sekundarni preventivni ukrep, ko so bili predhodno že izvedeni preventivni ukrepi, ki se nanašajo na varno vgradnjo kurilnih naprav.
Sprošča se pri zgorevanju v gorilnih napravah, ki uporabljajo fosilna goriva: premog, kurilno olje, utekočinjen plin, naravni plin, parafin, les, bencin, nafto, oglje in podobno.
Za človeka in živali je ogljikov monoksid strupen, saj organizmu preprečuje, da bi bil sposoben absorbirati kisik, kar vodi v resne, tudi usodne poškodbe tkiv. Do uhajanja strupenega plina največkrat pride zaradi nepravilnega delovanja, vzdrževanja ali vgradnje gorilnih naprav za ogrevanje vode in prostorov.
Kje največkrat nastaja ogljikov monoksid?
V veliki večini stanovanjskih objektov imamo vsaj enega izmed spodnjih potencialnih izvorov nastajanja ogljikovega monoksida:
plinske kuhalne plošče, poškodovane dimnike, prenosne plinske ali oljne grelnike, kamine na trda goriva, plin ali olje, plinske ali oljne peči in bojlerje, krušne peči na trda goriva ali olje, žar v zaprtih prostorih, avtomobile, motorje in kosilnice na motorni pogon v garažah.
Vir: Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana (ZGRS.si)
Znake zastrupitve z lahkoto zamenjamo za kaj drugega
Znaki zastrupitve s CO so odvisni od časa, ko smo bili izpostavljeni plinu, in koncentracije.
Pri manjši izpostavljenosti, ko količina ogljikovega monoksida v krvi znaša od deset do 20 odstotkov, so prisotni rahel glavobol, slabost, bruhanje, utrujenost, oslabelost in omotičnost. Oseba občuti bolečine, enake simptomom gripe, možno je tudi poslabšanje osnovne bolezni, kot sta na primer kronični bronhitis ali angina pektoris.
Pri daljši oziroma močnejši izpostavljenosti se lahko pojavijo ščipajoči glavoboli, zaspanost, zmedenost, motnje vida in visok srčni utrip.
V najhujših primerih pride do nezavesti, krčev, odpovedi srca in prenehanja dihanja. Smrt nastopi, ko količina ogljikovega monoksida v krvi preseže 60 odstotkov.
Zdravljenje poteka s pomočjo dovajanja stoodstotnega kisika. V nekaterih primerih je potrebna tudi hiperbarična terapija, pri kateri osebo namestijo v posebno komoro, v kateri je zračni pritisk dvakrat večji od običajnega, s čimer se ogljikov monoksid v krvi hitreje nadomešča s kisikom.
Zavedati se moramo, da do zastrupitve ne pride vedno hitro ali nenadoma. Pri blagih zastrupitvah se lahko simptomi, kot so na primer pogosti glavoboli, poslabšanje koncentracije oziroma pri otrocih slabši učni uspeh in duševne težave ter virozam in gripi podobni simptomi, kažejo dalj časa. Poslabšajo se ob vstopu v stanovanje in izboljšajo ob izstopu iz njega.
Pri nekaterih osebah se kot posledica zastrupitve pojavi poslabšanje vida, bolečine v abdomnu in težave z osrednjim živčevjem.
Posledica močnejših zastrupitev se lahko v dneh ali tednih po izpostavljenosti plinu pojavijo demenca, psihoze in druge nevropsihiatrične motnje, ki lahko postanejo permanentne, ter poškodbe možganov.
- izklopimo vse gorilne naprave,
- odpremo vrata in okna, da se prostor prezrači,
- zapustimo prostor,
- pokličemo vzdrževalca gorilnih naprav,
- če smo v dvomih glede zastrupitve, pokličemo na št. 112,
- če imamo nameščen detektor, ne vstopajmo v prostor toliko časa, dokler zvočni alarm na detektorju ne preneha delovati,
- ne uporabljamo gorilnih naprav, dokler jih ne pregleda pooblaščeni vzdrževalec.
Gasilci svetujejo redno pregledovanje in vzdrževanje kurilnih naprav, predvsem plinskih peči in dimnikov, redno prezračevanje bivalnih prostorov ter namestitev detektorjev ogljikovega monoksida.
Vir: Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana (ZGRS.si)
