Ponedeljek, 6. 7. 2020, 4.00
4 leta, 5 mesecev
Iz Hrvaške s korono
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
32
Novo žarišče okužb z novim koronavirusom je na zahodnem Balkanu. Na udaru je tudi naša južna soseda, kjer se število okužb hitro povečuje. Zaradi pandemije je bila pred dnevi odpovedana tudi razvpita množična zabava na plaži Zrće na Pagu, ki se je po navadi udeleži veliko mladih, željnih veseljačenja. Takšne zabave so kot ustvarjene za hitro širjenje novega koronavirusa.
Hrvaška jo je na začetku pandemije novega koronavirusa odnesla bolje kot Slovenija. Toda zdaj v naši južni sosedi, ki je za nameček še gospodarsko odvisna od turizma, nova žarišča okužb rastejo skorajda kot gobe po dežju.
Na Hrvaškem so prvi potrjeni primer okužbe z nevarnim virusom odkrili 25. februarja. Prvookuženi Hrvat se je najverjetneje okužil na zdaj že razvpiti nogometni tekmi med bergamsko Atalanto in špansko Valencio, ki je bila 19. februarja na slovitem stadionu San Siro v Milanu. Istega dne, ko so odkrili prvi primer okužbe v naši južni sosedi, so prvi primer uradno potrdili tudi v naši severni sosedi.
Hrvaške zimske počitnice
V Sloveniji smo imeli prvi uradni potrjeni primer okužbe 4. marca, torej dober teden pozneje. A sreča za Hrvaško in obenem smola za Slovenijo je bilo usodno naključje, da smo imeli mi zimske počitnice februarja, na Hrvaškem pa že januarja. Šolske zimske počitnice so bile na Hrvaškem tako letos za večino šol med 23. decembrom in 10. januarjem.
Če odštejemo hrvaškega nogometnega navdušenca, ki ga je premamila tekma v Milanu, so se Hrvati, ki so zimske počitnice preživeli v alpskih smučarskih središčih na severu Italije, še srečno izognili pandemiji.
Smučarji iz Italije
Drugače je bilo februarja, ko so se na smučanje na severnoitalijanska in tirolska smučišča odpravili slovenski turisti. Takrat je bil virus že zelo razširjen in številni Slovenci so se domov že vrnili z nezaželenim in skritim gostom – novim koronavirusom.
Prvi potrjeni primer okužbe z novim koronavirusom na Hrvaškem je povezan z nogometno tekmo med Atalanto in Valencio v Milanu 19. februarja letos. Tekme se je skupaj s svojim dekletom udeležil tudi mladi Hrvat in se pri tem okužil z nevarnim virusom.
Če k temu prištejemo še prepozno uvedbo bolj strožjih karantenskih ukrepov za Slovence, ki so se s smučanja vrnili domov, ne preseneča, da se je virus po Sloveniji v prvem valu bolj razširil kot na Hrvaškem. A zdaj je zgodba obrnjena. Novi evropski Vuhani niso več v nam sosednji Italiji, ampak v državah, ki ležijo južno oziroma vzhodno od Hrvaške.
Balkan kot koronski sod smodnika
Najprej je prišlo do poskoka okužb v Severni Makedoniji, sledile so Srbija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo. Podobno se epidemiološka slika slabša tudi v Črni gori (tu so se na primer okužili tudi zdravniki iz mariborskega kliničnega centra, ki so se udeležili nekega posveta o koronavirusu).
V zadnjih dnevih nova žarišča okužb rastejo tudi na Hrvaškem. Tako je od 19. do 21. junija prišlo do izbruha okužb na teniškem turnirju v Zadru, med okuženimi sta bila tudi srbski teniški igralec Novak Đoković in njegova žena, pozitiven je bil tudi nekdanji hrvaški teniški as Goran Ivanišević. Turnir je obiskal tudi hrvaški premier Andrej Plenković, ki pa se ni okužil.
Redovnice in mladina v nočnih klubih
Skorajda istočasno je novo žarišče postal ženski samostan v Đakovu, ki leži na vzhodu Slavonije. Virus se je med redovnicami razširil, ko sta se s Kosova v samostan vrnili dve redovnici. Virus se je potem razširil tudi med krajane, saj redovnice vodijo otroški vrtec. Virus se je znova pojavil tudi v Istri, povezan naj bi bil z vnosom iz Srbije in BiH.
Med 19. in 21. junijem je v Zadru potekal teniški turnir Adria Tour. V času turnirja se je okužil tudi prvi igralec sveta Novak Đoković. Začetnik okužb je bil bolgarski igralec Grigor Dimitrov, ki se je verjetno okužil že v Beogradu, kjer je nekaj dni prej prav tako potekal turnir Adria Tour.
Novi skupki okužb se pojavljajo tudi v hrvaški prestolnici, zlasti med mladimi, ki se zabavajo v diskotekah. Nočni klubi oziroma diskoteke so nasploh med najbolj tveganimi kraji za okužbo, kar se ve že nekaj časa. Že v Nemčiji je bil v začetku marca eden od prvih skupkov okužb (ang. cluster) povezan z dvema berlinskima nočnima kluboma.
Hrvaško odpiranje meja s Srbijo in BiH
V petek so na Hrvaškem potrdili kar 96 novih okužb z novim koronavirusom. To je največ okužb po 1. aprilu, ko so prav tako potrdili 96 okužb. Za primerjavo: istega dne je bilo v Avstriji, ki ima dvakrat več prebivalcev kot Hrvaška, le nekaj več novih okužb, in sicer 109. Vse to so podatki, ki kažejo, da je trend okužb na Hrvaškem zelo skrb vzbujajoč.
Od 1. julija je EU priporočila odprtje meja za 15 držav nečlanic, med njimi tudi s Srbijo in Črno goro. Hrvaška je na ta seznam dodala še BiH. Hrvaški notranji minister Davor Božinović je to odločitev konec junija upravičeval s podatkom, da je bilo iz BiH samo osem primerov vnosa virusa, medtem ko je bilo 25 primerov vnosa virusa na Hrvaško povezanih s Srbijo.
Odprtje meje z BiH je tudi v interesu hrvaškega gospodarstva, je še pojasnil minister. V hrvaški opoziciji pa so vladajoči HDZ očitali, da odpira meje zato, da bi na volitve lahko prišlo čim več njihovih volivcev, ki živijo zunaj Hrvaške. Potniki iz BiH in Srbije lahko na Hrvaško vstopajo, če v državo prihajajo zaradi poslovnih razlogov ali kot turisti.
Hrvaški turizem v obdobju pandemije
Oblast v Zagrebu kljub skokovitemu povečanju števila okužb še vedno trdi, da je Hrvaška varna država. Ta pomirjujoči ton je po eni strani povezan s tem, da so bile v naši južni sosedi včeraj volitve, še pomembnejši razlog za javno zmanjševanje nevarnosti pa tiči v tem, da Hrvaška nikakor ne želi odganjati oziroma prestrašiti turistov.
Po podatkih, objavljenih na spletni strani worldometers.info, je bilo do preteklega petka na Hrvaškem do zdaj 733 potrjenih okužb na milijon prebivalcev, zaradi koronavirusne bolezni pa je umrlo 112 Hrvatov, kar pomeni 23 mrtvih na milijon prebivalcev. Za Hrvaško drugi val prihaja ravno v najslabšem trenutku, saj ji lahko uniči turistično sezono. Tujski turizem namreč predstavlja kar 20 odstotkov hrvaškega BDP.
Dejstvo je, da je Hrvaška, tako kot še nekatere druge sredozemske države, gospodarsko zelo odvisna od turizma. Leta 2018 je na primer turizem predstavljal 24,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Velik del turističnega prihodka je odvisen od tujih gostov. Po študiji Croatia's tourism industry: beyond the sun and sea, ki jo je predlani objavila Evropska komisija, tujski turizem predstavlja skoraj 20 odstotkov BDP, kar je največ med članicami EU.
Slovenci rešujemo hrvaško turistično sezono
Pandemija novega koronavirusa je tako precej prizadela hrvaški turizem. Po hrvaških uradnih podatkih je Hrvaško letos v prvih šestih mesecih obiskalo 1,6 milijona turistov, ki so ustvarili 7,6 milijona prenočitev, kar pa je le 30 odstotkov prenočitev, ki jih je imel hrvaški turizem lani v istem obdobju. Že podatek, da je na domače turiste odpadlo kar 31 odstotkov vseh prenočitev, razkriva, da je bilo tujih gostov (iz razumljivih razlogov) precej manj kot lani.
Poleg tega so bili med tujimi turisti najštevilnejši Slovenci s 26-odstotnim deležem, sledili so Nemci (25 odstotkov), Avstrijci (devet odstotkov) ter turisti iz Bosne in Hercegovine in Češke s po sedmimi odstotki.
Jadranski Ischgl je padel v vodo
Skok okužb z novim koronavirusom je tako na koncu povzročil, da so padle v vodo razvpite množične zabava na plaži Zrće na otoku Pag. Tu je bilo že vse pripravljeno za prvo zabavo, ki je bila napovedana med 9. in 12. julijem. Po podatkih organizatorjev so prodali več kot tisoč vstopnic, od tega največ Hrvatom in Slovencem, sledili so Nizozemci in Belgijci (to sta državi, ki ju je pandemija zelo prizadela, Belgija pa ima celo največ smrti na milijon prebivalcev na svetu). A pred dnevi so zabave prestavili na prihodnje leto.
Zaradi hitrega povečanja okužb na Hrvaškem je Slovenija začela zaostrovati režim na južni meji. Hrvaška je bila tudi črtana z zelenega seznama covid-19 varnih držav in prestavljena na tako imenovani rumeni seznam.
Če prestavitve množičnih zabav ne bi bilo, bi lahko Zrće postalo nekakšen jadranski Ischgl. Kot vemo, je bilo to tirolsko smučišče zaradi apres ski zabav, to je zabav po smučanju v bližnjih restavracijah in gostiščih, tako imenovani super razširjevalec okužb. Najbolj je zaradi okužb postala zloglasna restavracija Kitzloch.
Zadeva pa je škandalozna tudi zaradi tega, ker so lokalne oblasti vedele, da je v Ischglu virus, a niso hotele sprejeti karantenskih ukrepov, saj niso želeli odgnati turistov. Iz Ischgla, kjer naj bi v stik z virusom prišla skoraj polovica domačinov, se je virus z vračajočimi smučarji razširil v Nemčijo in zlasti skandinavske države. Podoben super razširjevalec virusa bi lahko postala tudi paška plaža Zrće.
32