Ponedeljek, 25. 5. 2020, 4.00
3 leta, 11 mesecev
Je skrivnostni koronavirus že pred leti moril po svetu?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,11
13
Lani je v kitajskem mestu Wuhan izbruhnila skrivnostna bolezen, za katero so ugotovili, da jo povzroča eden od virusov iz družine koronavirusov. Te so znanstveniki pri živalih prvič odkrili v 30. letih prejšnjega stoletja, pri ljudeh pa tri desetletja pozneje.
Je pandemija novega koronavirusa, ki je po svetu do zdaj po uradnih podatkih zahtevala že več kot 300 tisoč človeških življenj, v resnici že druga koronavirusna pandemija? Znanstveniki namreč domnevajo, da je že pred več kot sto leti eden od koronavirusov, ki zdaj povzroča le navaden prehlad, pomoril več kot milijon ljudi.
Pisalo se je leto 1889. V carski Rusiji je izbruhnila skrivnostna nalezljiva bolezen. Prvič se je po podatkih pojavila maja omenjenega leta v mestu Buhara, ki je zdaj del države Uzbekistan. Novembra je bolezen že prišla v Sankt Peterburg.
Prvi val ruske gripe pomori več kot milijon ljudi
Bolezen je povzročala vročino in utrujenost, v najhujšem primeru so bolniki tudi umrli. Ko se je širila po svetu, je dobila ime ruska gripa oziroma tudi azijska gripa. V prvem valu, ki je bil najbolj smrtonosen, je bila usodna za več kot milijon ljudi (tedaj je na svetu živelo 1,5 milijarde ljudi).
Prvi val pandemije se je začel oktobra 1889 in končal decembra 1890. Pozneje je bilo še več krajših valov, zadnji je bil leta 1895. Ker je bil svet ob koncu 19. stoletja že zelo povezan z železniškim omrežjem in hitrimi ladijskimi povezavami, se je bolezen zelo hitro širila, tako da je v štirih mesecih prišla v vse države na severni polobli.
Ruska gripa najbolj mori v ZDA januarja 1890
V Sankt Peterburgu je največ ljudi umrlo decembra 1889, v ZDA pa je bil višek smrtnosti januarja 1890. Po podatkih z Malte je bila letaliteta oziroma smrtnost zaradi ruske gripe v prvem valu med decembrom 1889 in marcem 1890 menda kar štiriodstotna, v drugem valu med januarjem in majem 1892 pa 3,3-odstotna.
Ruska gripa je prvič izbruhnila spomladi 1889 v uzbekistanskem mestu Buhara, ki je bilo takrat del ruskega carstva. Iz Buhare se je bolezen poleti širila proti zahodu države. V Sankt Peterburg je prišla novembra 1889. Iz Rusije se je bolezen razširila še v druge države. Zunaj Rusije so bolezni rekli ruska gripa, Rusi pa so ji rekli kitajski nahod.
Ruska gripa je položila v posteljo tudi številne znane ljudi, med drugim tudi pripadnike kraljevih družin. Usodna je bila za britanskega princa Alberta Victorja, ki je bil vnuk britanske kraljice Viktorije, in princa Baudouina, ki je bil nečak belgijskega kralja Leopolda II.
Čudežna zdravila proti ruski gripi
Pri vseh boleznih, ki udarijo po človeštvu, ljudje mrzlično iščejo različna čudežna zdravila. Spomnimo se le na ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegove navdihe o vbrizgavanju razkužil v telo ali njegovo preventivno uživanje hidroklorokina, ki je zdravilo proti malariji.
V času ruske gripe je bilo podobno. Tako so nekateri predlagali pitje ricinusovega olja, spet drugi uporabo inhalatorja ali celo električne baterije. Drugi so bolj stavili na pitje žganja in uživanje ostrig. Najbolj znano in razširjeno zdravilo za rusko gripo pa je bilo vdihavanje aromatskega fenolnega prahu. Nič od tega ni veliko pomagalo.
Elektrika, telegrafski drogovi in prah iz vesolja
Ker ljudje niso točno vedeli, kakšen je izvor bolezni, so se pojavile med ljudmi različne teorije. Kot piše ameriški medij Forbes, so nekateri za širjenje ruske gripe krivili elektriko in telegrafske drogove, tako kot danes nekateri teoretiki zarote trdijo, da se novi koronavirus širi prek omrežja 5G.
Če v času pandemije novega koronavirusa teoretiki zarote trdijo, da se bolezen širi prek omrežja 5G, pa so v času pandemije ruske gripe številni ljudje vir bolezni videli v elektriki in telegrafskih drogovih.
Neki dr. William Gentry, ki je živel v Chicagu, je zagovarjal drugačno teorijo. Trdil je, da je izoliral mikrob, ki povzroča rusko gripo. Ta mikrob naj bi prišel na zemljo z zvezdnim prahom, in to na vsakih 16 do 17 let. Spet drugi so krivca za bolezen iskali v vulkanskem prahu ali v selitvah ptic.
Odkritje virusov
V času pandemije ruske gripe je bila virologija, to je veda o virusih, šele v nastajanju. Latinska beseda virus pomeni strup, kot oznaka za vzrok nalezljive bolezni pa je bila prvič uporabljena že v 18. stoletju. Toda sodobna virologija in spoznavanje virusov se je začelo šele s francoskim mikrobiologom in kemikom Louisom Pasteurjem.
Ta je, ko je iskal povzročitelja stekline, zaslutil, da bolezen povzroča patogen, ki je tako majhen, da ga ni mogoče odkriti z mikroskopom. Te majhne delce jim je uspelo odkriti šele od leta 1884 naprej z izumom posebnih vodnih filtrov.
Virusi pod drobnogledom elektronskega mikroskopa
Sodobna virologija se je začela leta 1892, ko je ruski botanik Dimitrij Ivanovski pri iskanju bolezni, ki je napadala nasade tobaka, uporabil omenjeni filter in z njim odstranil vse bakterije. Nato je kot virus označil nekega nebakterijskega povzročitelja bolezni. Kako sploh so videti virusi, pa je znanstvenikom uspelo ugotoviti šele po odkritju elektronskega mikroskopa leta 1931.
Znanstveniki so lahko viruse začeli spoznavati šele z izumom elektronskega mikroskopa. V 30. letih prejšnjega stoletja so pri živalih odkrili novo družino virusov, ki so jih v 60. letih odkrili tudi pri ljudeh. Tej novi družini so od leta 1968 naprej rekli koronavirusi, in sicer zato, ker je videz teh virusov podoben sončevi koroni (sončeva korona je plast plazme, ki obdaja sonce in druge zvezde, op. p.). V skupino koronavirusov spada tudi mers oziroma mers-cov (na fotografiji), ki so ga odkrili leta 2012.
Takrat so bolj natančno spoznali tudi virus gripe, ki je leta 1918 povzročil morilsko špansko gripo in zahteval več deset milijonov žrtev. Znanstveniki so domnevali, da je tudi rusko gripo povzročil virus gripe. V 60. letih prejšnjega stoletja pa so znanstveniki odkrili še eno skupino virusov. Tem virusom so nadeli ime koronavirusi.
Odkritje nevarnih koronavirusov
Ti koronavirusi so krivi za okoli 20 do 30 odstotkov vseh navadnih prehladov. Teh virusov najprej niso imeli za nevarne, pogled nanje se je spremenil, ko je leta 2002 na Kitajskem izbruhnila epidemija sarsa.
Sars je eden od koronavirusov, katerih naravni rezervoar so netopirji, na človeka pa je verjetno preskočil prek živali z imenom cibetovka. K sreči se epidemija sarsa ni zelo razširila po svetu in je bilo na koncu malo mrtvih. Po uradnih podatkih nekaj manj kot 800.
Preučevanje koronavirusa OC43
Znanstveniki so takrat začeli domnevati, da so tudi koronavirusi, ki danes povzročajo le navaden prehlad, v času, ko so prvič preskočili z živali na človeka, bili zelo nevarni in tudi smrtonosni.
Pandemija ruske gripe je zaradi hitrega širjenja in velike smrtnosti precej pretresla človeštvo. Številni ljudje so izgubili zaupanje v zdravstvo in znanost, saj jih nista mogla obvarovati pred boleznijo. Ena od značilnosti ruske gripe je tudi bila, da je po svojem odhodu pustila za sabo psihične posledice. V zapisih iz tistih časov se pojavljajo oznake, kot so živčni invalidi, depresija po gripi in duševna otopelost. Nekateri celo domnevajo, da je znana slika Krik, ki jo je naslikal norveški slikar Edvard Munch, povezana s psihičnimi posledicami, ki jih je na ljudeh pustila pandemija ruske gripe.
Leta 2005 je skupina osmih znanstvenikov z Univerze Leuven v Belgiji objavila študijo v Journal of Virology. V njej so znanstveniki predstavili genetsko strukturo koronavirusa OC43, ki je eden od povzročiteljev navadnega prehlada. Belgijski znanstveniki so v študiji tudi zapisali, da je virus OC43 verjetno z živali preskočil na človeka okoli leta 1890.
Ruska gripa kot prva koronavirusna pandemija?
Glede na to, da datum domnevnega preskoka virusa z živali na človeka časovno sovpada z izbruhom ruske gripe, so znanstveniki postavili tezo, da smrtonosne ruske gripe ni povzročil virus gripe, ampak koronavirus.
Ugotovitve iz leta 2005 so seveda postale še bolj zanimive v zadnjih mesecih, ko se je po svetu razširil koronavirus z imenom sars-cov-2, ki je prvič izbruhnil lani v kitajskem mestu Wuhan in je do zdaj po svetu vzel že na sto tisoče življenj. V nekaterih državah, tudi v Sloveniji, je prvi val že izzvenel, zdaj pa lahko samo ugibamo, ali bo sledil še drugi val.
Če je rusko gripo res povzročil eden od starih koronavirusov, potem je pandemija novega koronavirusa že druga smrtonosna koronavirusna pandemija v zadnjih 130 letih.
13