Ponedeljek, 11. 5. 2020, 4.00
4 leta, 7 mesecev
To je najnevarnejši otok v Evropi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,00
5
Med drugo svetovno vojno so nacisti na otoku Riems poskušali razviti biološko orožje. Zdaj na njem hranijo in raziskujejo izjemno nevarne viruse, med drugim tudi ebolo in ptičjo gripo. Če bi se kateri od smrtonosnih virusov razširil z otoka v okolico, bi bile posledice lahko katastrofalne.
Najnevarnejši otok v Nemčiji, Alkatraz virusov, otok virusov. To so nekateri od vzdevkov za baltski otoček Riems, na katerem nemški znanstveniki razvijajo cepiva proti smrtonosnim virusom, tudi s poskusi na živalih.
O izvoru novega koronavirusa, ki je izbruhnil lani na Kitajskem in se nato hitro razširil po svetu, se pojavlja veliko teorij. Med znanstveniki je skoraj soglasno mnenje, da gre za zoonozo, to je nalezljivo bolezen, ki je z živali preskočila na človeka.
Laboratorij v Vuhanu in teorije zarot
Najverjetneje se je to zgodilo na tržnici z živimi živalmi, mesom in ribami v kitajskem velemestu Vuhan. Naravni gostitelji virusa so skoraj zagotovo netopirji, ugiba se le, ali in katera žival je posrednik med netopirjem in človekom.
Od leta 2008 je nemška vlada v posodobitev Inštituta Friedricha Loefflerja na otoku Riems vložila na stotine milijonov evrov. Avgusta 2013 je nemška kanclerka Angela Merkel obiskala inštitut in odprla laboratorij, ki spada v skupino najbolj nadzorovanih laboratorijev na svetu s tako imenovano četrto biološko varnostno stopnjo. V njem lahko zaposleni delajo le v zaščitni obleki, ki prepreči okužbo z nevarnimi virusi.
Pojavljajo se pa seveda različne druge teorije, nekaterim lahko rečemo že teorije zarote, na primer ta, da je sars-cov-2 umetno narejen virus, torej nekakšno kitajsko biološko orožje. Nesporno dejstvo pa je, da je v Vuhanu laboratorij, v katerem proučujejo nevarne viruse, tudi menda koronaviruse, ki jih imajo lahko netopirji, ter poskušajo razviti cepiva zanje. Po eni od teorij je novi koronavirus nehote "ušel" iz laboratorija (tako da se je kak zaposleni v laboratoriju nevede okužil z njim) in se razširil po mestu.
Četrta biološka varnostna stopnja
Laboratorij v Vuhanu, ki je bil zgrajen s pomočjo Francije (zgled je bil podoben laboratorij v Lyonu), spada med laboratorije, v katerih vlada najvišja stopnja varnostnih ukrepov – četrta biološka varnostna stopnja. (ang. Biosafety Level 4). Ta naj bi preprečila vsako možnost, da bi se nevarni virusi iz laboratorija razširili v okolico.
Podobnih laboratorijev s četrto varnostno stopnjo, kot je tisti v Vuhanu, je po svetu še več, tudi na otoku Riems, tik ob obali Baltskega morja. Šlo naj bi celo za najstarejši laboratorij takšnega tipa na svetu, saj skoraj neprekinjeno deluje že od leta 1910.
Utemeljitelj virologije
Ustanovil ga je nemški znanstvenik Friedrich Loeffler, ki je proučeval bakterije in učil na bližnji univerzi v Greifswaldu. V svoji karieri je bil med drugim sodelavec znanega nemškega zdravnika in mikrobiologa Roberta Kocha. Leoffler velja tudi za utemeljitelja virologije, to je proučevanja virusov.
V času komunistične Vzhodne Nemčije so na otoku razvijali in izdelovali cepiva proti različnim virusom, ki zlasti napadajo živali. V sedemdesetih so otok s celino povezali tudi z mostom. Dostop na otok je omejen in strogo nadzorovan. V primeru, da bi na otoku izbruhnila okužba, bi ga odrezali od sveta in na njem uvedli karanteno.
Naloga inštituta je bila razviti cepivo proti slinavki in parkljevki, virusni bolezni, ki napada zlasti govedo, prašiče in ovce in povzroča veliko gospodarsko škodo. Med prvo svetovno vojno je inštitut prenehal delovati, delo je spet začel po prvi svetovni vojni in v tridesetih letih 20. stoletja je znanstvenikom na otoku uspelo razviti cepivo proti slinavki in parkljevki.
Razvijanje biološkega orožja v obdobju nacizma
V teh letih so začeli tudi razvijanje cepiv proti prašičji kugi, kokošji kugi in drugim virusnim boleznim. Med drugo svetovno vojno je inštitut tudi razvijal biološko orožje. Viruse, ki povzročajo slinavko in parkljevko ter prašičjo kugo, so namreč hoteli Nemci uporabiti kot biološko orožje v boju proti Sovjetski zvezi.
Ob koncu druge svetovne vojne je otok zasedla sovjetska Rdeča armada, po vojni pa je postal del komunistične Vzhodne Nemčije. Inštitut na otoku so leta 1952 v čast ustanovitelju poimenovali Inštitut Friedricha Loefflerja. Na otoku so Vzhodni Nemci izdelovali cepivo proti slinavki in parkljevki ter razvijali in nato izdelovali cepiva še za druge virusne bolezni.
Na otoku gojijo smrtonosne viruse
V sedemdesetih so otok s celino povezali z mostom. Inštitut je delo nadaljeval tudi po združitvi Nemčije leta 1990. Od leta 2008 je nemška vlada na otok vložila 300 milijonov evrov. Zgradili so številne nove stavbe in posodobili infrastrukturo. Zdaj je na njem 89 laboratorijev in 163 hlevov, v katerih so različne živali, od alpak, merjascev, krav in koz do ovac.
Znanstveniki na otoku še vedno razvijajo cepiva proti steklini, slinavki in parkljevki, pa tudi proti afriški prašičji kugi, krimsko-kongoški hemoragični mrzlici, eboli, ptičji gripi … Nekatere od teh bolezni so nevarne samo za živali, druge pa tudi za ljudi. Zaradi raziskav in poskusov na otoku gojijo različne viruse (na primer ebolo in ptičjo gripo), menda tudi bakterije in prione (prioni so beljakovinski kužni delci, ki med drugim povzročajo bolezen norih krav).
Strog nadzor na otoku
Na otok lahko obiskovalci dostopajo samo po mostu, ki ga povezuje s celino. Dostop na otok je strogo nadzorovan, obiskovalci lahko pridejo tja le s posebnim dovoljenjem. Del objektov je tudi pod zemljo. Laboratoriji in hlevi so varovani v skladu s četrto biološko varnostno stopnjo.
Znanstveniki, ki delajo v laboratoriju, v katerih raziskujejo viruse, morajo pred vstopom odložiti svojo obleko, se oprhati, da se razkužijo, in nadeti zaščitno obleko. Isti postopek je tudi, ko zapustijo laboratorij. Zrak, ki je v laboratoriju, filtrirajo.
Bo kdaj kakšen virus pobegnil z Alkatraza virusov?
V primeru, da bi na otoku izbruhnile okužbe oziroma bi pobegnil kakšen od nevarnih virusov, bi ga zaprli in odrezali od sveta. Če bi kakšen nevaren virus ušel z otoka, bi bile posledice namreč res lahko katastrofalne. "Mi smo res Alkatraz za viruse, nekakšen zapor zanje," je za AFP dejal Franz Conraths, namestnik vodje Inštituta Friedricha Loefflerja.
Živali, ki so v hlevih, zaradi raziskav pri razvoju cepiv namenoma okužijo z nevarnimi virusi. Znanstveniki pravijo, da živali, ko so te preveč bolne, uspavajo. "Želimo narediti vse, kar je v naši moči, da bi raziskovali brez poskusov na živalih," pravi Martin Beer, vodja oddelka za diagnostiko.
Poskusi, ki lahko rešijo življenja in preprečijo lakoto
A obenem dodaja, da lahko samo z okužitvijo živali raziskovalci ugotovijo, zakaj te zbolijo, kako se razvija bolezen in kako se živali odzivajo nanjo. Ti poskusi lahko rešijo na milijone živali, ščitijo kmetom črede in preprečujejo lakoto, zato so upravičeni, še pravi Beer.
5