Četrtek, 24. 7. 2025, 4.00
22 ur, 49 minut
Nemčija s krepitvijo vojaških izdatkov napoveduje tehnološko revolucijo. Spet.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,82
"Spremembe, ki jih na bojišče prinašajo droni, so tako revolucionarne, kot so bili prihodi mitraljeza, tanka ali letala," je dejala Annete Lehnigk-Emden, vodja državne agencije za dobave nemški vojski.
Nemčija z napovedjo velikega povečanja izdatkov za obrambo – 3,5 odstotka BDP do leta 2029 – temeljito spreminja vojaško strategijo. Ne le lastno, ampak tudi evropsko. Iz pacifistične drže, ki je bila posledica poraza v drugi svetovni vojni, prehaja v državo, ki bo prevzela vodilno vlogo v oboroževanju stare celine. Več kot 160 nemških milijard evrov letno naj bi omogočilo tudi tehnološko revolucijo na vojaškem področju in Nemčijo vrnilo na položaj vodilne vojaške sile v Evropi. To pa pri mnogih že vzbuja tudi nelagodje.
Nemška vlada pod vodstvom Friedricha Merza namerava pri povečevanju vojaških izdatkov tudi zmanjšati birokracijo, se bolj nasloniti na umetno inteligenco (UI) in okrepiti povezovanje države z zagonskimi podjetji. Kot je za Reuters ocenil Gunbert Scherf, direktor Helsinga, enega od izjemno uspešnih start-upov iz Münchna, bo napovedano povečevanje izdatkov za vojaško industrijo prineslo tehnološko preobrazbo, ki bi jo lahko primerjali kar s projektom Manhattan – ameriškim programom razvoja atomske bombe med drugo svetovno vojno.
Bo načrt nemškega kanclerja Friedricha Merza, da Nemčija prevzame vodilno vlogo na vojaško-obrambnem področju v Evropi, prinesel mir in napredek?
Nemčija je bila zaradi svoje zgodovine – po močnem militarističnem obdobju v času nacizma in porazu v drugi svetovni vojni – zelo zadržana na vojaškem področju; najprej ji je bilo to kot poraženki vsiljeno, nato pa je to postalo tudi del mirovniške identitete države in njene denacifikacije. Imela je relativno majhno vojsko in skromno orožarsko industrijo (še posebej v primerjavi z obdobjem iz druge svetovne vojne), njena varnost pa je slonela na varnostnih zagotovilih zveze Nato in predvsem ZDA.
Start-upi kot gonilo tehnološkega preboja
Prav tako je bila Nemčija v povojnem obdobju zelo zadržana glede spodbujanja tveganih vlaganj in je raje zagovarjala postopne izboljšave in inovacije kot pa razvoj prelomnih tehnologij. Toda vse to se zdaj očitno pospešeno spreminja. Nemčija – ena glavnih vojaških podpornic Ukrajine – bo praktično potrojila svoje obrambne izdatke na okoli 162 milijard evrov letno. 3,5 odstotka BDP naj bi dosegla že do leta 2029, hitreje od dogovora v okviru Nata, po katerem naj bi članice ta delež dosegle do leta 2035.
Velika večina tega denarja naj bi šla za "izumljanje vojskovanja na novo", navaja Reuters po pogovoru z več gospodarstveniki, podjetniki, vlagatelji in politiki.
Eden izmed njih je Scherf, ki se je moral pred štirimi leti močno potruditi, da je zbral dovolj denarja za zagon Helsinga ter proizvodnjo vojaških brezpilotnikov in sistemov UI za bojevanje. Zdaj denar ni več nobena težava – Helsing je dosegel že več kot deset milijard evrov tržne vrednosti. Razvijajo visokotehnološke rešitve – od oklepnikov, ki jih vodi UI, do "brezpilotnih" minipodmornic in bojnih vohunskih minirobotov.
"Evropi želimo povrniti hrbtenico"
Helsing je eno izmed podjetij, ki jih nemška država podpira v okviru novega modela sodelovanja med visokotehnološko industrijo in obrambnim sistemom. Na ta način želi Berlin okrepiti proces razvoja novih tehnologij in inovacij, do katerih so v primarnem orožarskem sektorju, kamor spada npr. Rheinmetall, bolj zadržani, predvsem pa razvoj novih sistemov zahteva zelo veliko časa.
Merzeva vlada naj bi zdaj z novo zakonodajo zmanjšala birokratske zahteve in ovire za pridobivanje državnega denarja na javnih razpisih na obrambnem področju ter zagonskim podjetjem – ki se na začetku soočajo z velikimi vlaganji v razvoj in majhnimi prihodki od prodaje – omogočila tudi plačila vnaprej.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius si je v torek ogledal razvojni center nemške vojske v Erdingu.
"Zdaj denar ne bo več izgovor – tu bo. In to je prelomnica," je spremembo nemške obrambne strategije opisal Marc Wietfeld, prvi mož podjetja ARX Robotics, ki razvija avtonomne bojne robote.
"Želimo pomagati, da si Evropa povrne hrbtenico," je ob tem dodal Scherf iz Helsinga. Nova nemška obrambna strategija naj bi bila namenjena krepitvi tudi evropske obrambne industrije, ne le nemške, da bi tako krepili tudi večjo varnostno neodvisnost celine, kar je postalo pomembno vprašanje po prihodu Donalda Trumpa v Belo hišo.
Za najprimernejše dobavitelje, ne najuglednejše
Nemški obrambni minister Boris Pistorius napoveduje, da bo Nemčija spremenila tudi odnos do dobaviteljev, poskušala pohitriti proizvodnjo in inovacije ter doseči, da bodo nove tehnologije hitro dostopne nemški vojski (Bundeswehru).
Kot je za Reuters opozoril Hans Christoph Atzpodien, vodja nemškega varnostno-obrambnega združenja BDSV, je trenutni sistem naravnan za na trgu najbolj ugledne in uveljavljene dobavitelje namesto za najprimernejše, kar v resnici potrebujejo hitro razvijajoče se tehnologije.
Annete Lehnigk-Emden, vodja državne agencije za dobave nemški vojski, je opozorila, da bi morala Nemčija (in Evropa) več pozornosti nameniti predvsem razvoju brezpilotnih letalnikov in sistemom UI za njihovo upravljanje: "Spremembe, ki jih na bojišče prinašajo droni, so tako revolucionarne, kot so bili prihodi mitraljeza, tanka ali letala," je dejala.
Eden od kopenskih dronov, ki jih razvija nemška vojska in so bili predstavljeni v torek v Erdingu.
Razvoj orožij iz znanstvene fantastike
Ni pa se spremenil zgolj odnos nemške vlade in politike do vojaškega sektorja, ampak se spreminja tudi nemško javno mnenje. Kot je za Reuters povedal eden vodilnih predstavnikov Bundeswehra za razvoj Sven Weizenegger, je k temu močno pripomogla vojna v Ukrajini, ki je zmanjšala stigmo sodelovanja z vojsko. Vse to pa pospešuje tudi razvoj in inovacije.
Nekatere ideje so kot iz znanstvene fantastike. V podjetju Swarm Biotactics npr. razvijajo "robotske ščurke", ki bi bili uporabni za zbiranje izvidniških podatkov v realnem času. "Naši bioroboti, ki temeljijo na posnemanju gibanja žuželk, so opremljeni z živčnimi stimulacijami, senzorji in zavarovanimi komunikacijskimi moduli," je razložil prvi mož podjetja Stefan Wilhelm. "Upravljati jih je mogoče posamično ali pa se vodi cel roj."
Se znova zbuja pošast?
Niso pa vsi navdušeni nad tem, da Nemčija znova prevzema vodilno vlogo v Evropi na vojaškem področju. Nemška znanost je v začetku 20. stoletja že dokazala, da je lahko vodilna sila na področju razvoja bolj učinkovitega in bolj uničevalnega orožja. Nemški vojaški stroj je npr. prvi začel uporabljati balistične rakete kot zastraševalno orožje, prvi so razvili letala na reaktivni pogon ipd. Oče nacistične raketne tehnologije Wernher von Braun je nato svojo kariero nadaljeval v ZDA in bil pri Nasi vodja razvoja rakete, ki je ponesla prvega človeka na Luno.
Bo Nemčija z obsežnim obrambnim proračunom lahko "vrnila Evropi hrbtenico"? (Na fotografiji nemški obrambni minister Boris Pistorius, ki si v Erdingu ogleduje novosti v oborožitvi Bundeswehra.)
To marsikoga tudi straši, še posebej če se bodo v Nemčiji začele dogajati politične spremembe. V španskem časniku Il Periodico se na primer sprašujejo, kaj bo, če bo oblast prevzela skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je že zdaj druga najmočnejša stranka v nemškem bundestagu.
Drugi pa so opozorili tudi na dejstvo, da so ambiciozne načrte o remilitarizaciji Evrope objavili na zelo pomenljivo obletnico – natanko pred stotimi leti je namreč Adolf Hitler objavil svoj Mein Kampf (Moj boj), manifest, ki je vodil v oblikovanje nacistične Nemčije in potem v izbruh druge svetovne vojne, največje morije človeštva v zgodovini. Do zdaj.
