Četrtek, 12. 6. 2025, 22.07
21 ur, 6 minut
Poslanci podprli razvoj Slovenske vojske: varnost in obramba sta skupna odgovornost
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,32
Obrambni minister Borut Sajovic je v razpravi opomnil, da dokument ne sprejemamo zaradi rokov vrha Nata: "Resolucija velja in bo veljala tudi po vrhu, ker temelji na strateškem razmisleku in potrebah Slovenije." Ob tem je zavrnil očitke o podrejanju zavezništvu: "Smo del zavezništva, ki nam veliko pomaga, nas finančno razbremenjuje, a tudi zavezuje."
V Državnem zboru so danes poslanci podprli Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, eden ključnih strateških dokumentov na področju varnosti in obrambe. Vlada na tem področju ravna državotvorno in družbeno odgovorno – varnost, obramba in odpornost so področja, pri katerih ni prostora za politično izigravanje, temveč temeljijo na skupni odgovornosti celotne družbe in vseh političnih akterjev. Resolucija postavlja jasne razvojne usmeritve za dolgoročno krepitev obrambnih zmogljivosti, modernizacijo opreme in večjo pripravljenost družbe na odzivanje na sodobne varnostne izzive.
Obrambni minister Borut Sajovic je v razpravi opomnil, da dokument ne sprejemamo zaradi rokov vrha Nata: "Resolucija velja in bo veljala tudi po vrhu, ker temelji na strateškem razmisleku in potrebah Slovenije." Ob tem je zavrnil očitke o podrejanju zavezništvu: "Smo del zavezništva, ki nam veliko pomaga, nas finančno razbremenjuje, a tudi zavezuje." Slovenija svoje varnosti brez sodelovanja z zavezniki ne more več zagotavljati sama. Tudi nedavna raziskava Valicon za Siol.net je pokazala, da podpora članstvu v Natu med slovenskimi državljani ostaja zelo visoka: članstvo v Natu podpira 67 odstotkov vprašanih (na referendumu leta 2003 dobrih 66 odstotkov).
Minister za obrambo je dejal, da vlada ravna odgovorno in v skladu z dogovori v okviru Nata in EU: "Varnost, ki jo zagotavlja članstvo v zavezništvu, Slovenijo finančno razbremenjuje. Nevtralne države, kot sta Avstrija in Švica, za obrambo namenjajo bistveno več kot mi. V tem svetu ni več mogoče računati na iluzijo večnega miru."
Pri naravnih nesrečah so prav vojaki pogosto med prvimi na terenu – naj gre za helikoptersko reševanje, inženirske mostove ali pomoč gasilcem in civilni zaščiti. Brez primerne opreme tudi te naloge ne bi bile mogoče," je dejal Sajovic.
Spomnil je tudi, da Slovenska vojska že danes pomembno prispeva k zaščiti prebivalstva. "Pri naravnih nesrečah so prav vojaki pogosto med prvimi na terenu – naj gre za helikoptersko reševanje, inženirske mostove ali pomoč gasilcem in civilni zaščiti. Brez primerne opreme tudi te naloge ne bi bile mogoče," je dejal Sajovic.
Slovenija odgovarja na spremenjene varnostne izzive
Kot je bilo v razpravi večkrat poudarjeno, Resolucija nastaja v obdobju, ko se varnostne razmere v Evropi in svetu zaostrujejo. Poslanec GS Martin Premk je izpostavil, da se Slovenija zaradi zaostrenih mednarodnih razmer sooča z eno najzahtevnejših varnostnih situacij po koncu hladne vojne. Ob tem je poudaril, da dodatna vlaganja v obrambo ne bodo šla na račun socialnih pravic ali transferjev.
Poslanec GS Martin Premk je izpostavil, da se Slovenija zaradi zaostrenih mednarodnih razmer sooča z eno najzahtevnejših varnostnih situacij po koncu hladne vojne.
Kot je med razpravo poudarila poslanka Gibanja Svoboda Sandra Gazinovska, je po podatkih Global Peace Index trenutno v svetu med 56 in 59 aktivnih oboroženih konfliktov, devet od teh presega prag vojne. Tudi v Evropi se odvijajo procesi krepitve odpornosti in modernizacije obrambnih zmogljivosti.
V tej luči Resolucija določa, da bo Slovenija do leta 2025 dosegla dva odstotka BDP za obrambo, do leta 2030 pa tri odstotke, s čimer bo izpolnila pričakovanja zavezništva in hkrati zagotovila boljše pogoje za lastno varnost in zaščito. Dokument prav tako predvideva razvoj širokega sistema odpornosti družbe, okrepitev civilne zaščite, kibernetsko zaščito, modernizacijo vojaške opreme in kadrovsko okrepitev Slovenske vojske.
Večina strank podprla resolucijo
Razprava v parlamentu je pokazala široko podporo strateškemu usmerjanju obrambne politike. Pri glasovanju je bilo od 51 navzočih poslank in poslancev 38 za potrditev resolucije, šest jih je glasovalo proti. Za so glasovali skoraj vsi v Svobodi, del SD in NSi, proti so bili v Levici in dva samostojna poslanca, odsotni pa so bili poslanci SDS in večina poslancev NSi.
Sandra Gazinovska iz GS je poudarila, da Resolucija predstavlja stabilen okvir za razvoj Slovenske vojske in krepitev nacionalne varnosti. "Vlaganje v lastno varnost je odgovorno ravnanje države. Krepimo nacionalno obrambo in odpornost v času, ko to Evropa nujno potrebuje," je dejala.
V NSi je Janez Žakelj opozoril na nujnost zanesljive in usklajene obrambne politike. "Pri vprašanju nacionalne varnosti bi morali nastopati složno in enotno." Podporo Resoluciji so deloma izrazili tudi v SD, Jonas Žnidaršič je dejal: "Evropa ne more več v celoti računati na globalne partnerje. Okrepiti moramo lastne obrambne zmogljivosti in prispevati k skupni evropski varnosti," a je bil kritičen do kadrovske slike v vojski, saj meni, da je povečevanje na 30.000 pripadnikov nerealno.
Levica in nekateri poslanci opozicije so sicer izrazili zadržke do višine obrambnih izdatkov. Poslanec SDS Žan Mahnič je ocenil, da bodo pričakovanja vrha Nata v Haagu glede obrambnih vlaganj višja od tistih, ki jih predvideva resolucija. Kljub pomislekom je prevladalo sporočilo, da Slovenija v spremenjenih varnostnih razmerah potrebuje sodoben in odporen obrambni sistem. Večina parlamentarnih strank je s podporo resoluciji pokazala zavedanje, da so vlaganja v lastno varnost in odpornost ključna naložba v stabilnost države. Predlog so podprli tudi nepovezana poslanca Anže Logar in Tine Novak ter poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža.
