Ponedeljek, 2. 6. 2025, 4.00
3 tedne, 1 dan
Slovenija je varna država
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,74
Skoraj 70 odstotkov prebivalcev Slovenije meni, da živimo v varni državi. Visoka stopnja občutka varnosti se po rezultatih raziskave tesno povezuje s podporo članstvu Slovenije v ključnih mednarodnih organizacijah, kot so EU, OZN in Nato.
Skoraj 70 odstotkov prebivalcev meni, da je Slovenija varna država, kaže raziskava Valicona za Siol. Slovenci večinsko podpiramo tudi članstvo države v ključnih mednarodnih organizacijah – EU, OZN in Natu. Občutek varnosti in podpora članstvu se pogosto prepletata; vse vključene organizacije presegajo dvotretjinsko podporo, kar po oceni direktorja Valicona Andraža Zorka kaže na razumevanje varnosti tudi kot rezultat mednarodne vpetosti.
Zorko meni, da so rezultati pričakovani in kažejo na stabilno javno zaznavo: "Morda se nam včasih zdi, da živimo v manj varni državi, ker je poročanje v medijih pogosto alarmantno – na prvih mestih so vojne, grožnje in nevarnosti. A prav zato je podatek, da skoraj dve tretjini prebivalcev meni, da je Slovenija varna država, zelo pozitiven. Tudi tisti, ki se ne počutijo varno – 21,4 odstotka – so pogosto povezani z izrazito zaskrbljenostjo glede priseljevanja. Ti deleži so stabilni že več let."
Je podpora EU in Natu še vedno tako visoka kot ob vstopu?
Kot pravi Zorko, so rezultati raziskave zelo primerljivi z izidi referendumov iz leta 2003: "Če odstranimo tiste, ki ne poznajo ali so neodločeni, je razmerje pri Natu praktično enako – takrat je bilo 66:34, zdaj je 67:33. Pri Evropski uniji pa tudi podobno visoko – takrat je bila podpora 88 odstotkov, danes je sicer nekoliko nižja, 83 odstotkov, a še vedno zelo visoka." Podatki kažejo, da je bila podpora članstvu v Natu na referendumu leta 2003 dobrih 66 odstotkov, medtem ko med opredeljenimi v letošnji raziskavi dosega nekaj nad 67 odstotkov. Podobno velja za Evropsko unijo: ob referendumu jo je podprlo skoraj 90 odstotkov volivcev, danes pa med opredeljenimi podpora znaša približno 83 odstotkov.
Po Zorkovih besedah je tudi podpora članstvu v Organizaciji združenih narodov (72,9 odstotka), Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (69,1 odstotka) in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (66,8 odstotka) razmeroma visoka. Gre za organizacije, v katerih se Slovenija redno visoko uvršča na različnih mednarodnih lestvicah, kar lahko razumemo kot izraz splošnega razumevanja pomena multilateralnega sodelovanja.
Občutek varnosti in mednarodna vpetost gresta z roko v roki
Sklepna ugotovitev raziskave je, da obstaja jasna povezava med občutkom varnosti in podporo članstvu v mednarodnih organizacijah. "Vseh šest organizacij, ki so bile zajete v raziskavo, uživa podporo nad dvotretjinsko mejo. To pa je zelo blizu deležu tistih, ki menijo, da je Slovenija varna država. Smiselno je sklepati, da Slovenci varnost vsaj deloma razumemo tudi kot rezultat mednarodnega sodelovanja," pravi Zorko.
Občutek varnosti in mednarodna vpetost gresta z roko v roki.
Zakaj je pobuda Tri morja še vedno manj prepoznavna?
Poseben primer je iniciativa Tri morja – skoraj polovica vprašanih zanjo sploh še ni slišala, dodatni delež pa je bil neodločen. "Gre za pobudo, ki se je v slovenskih medijih pojavljala redko, zato je večina ljudi še ne pozna. Med tistimi, ki jo poznajo, pa je podpora dvotretjinska, kar je primerljivo z drugimi organizacijami," pravi Zorko.
Pobuda združuje 12 držav EU med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem, njen cilj pa je pospešiti sodelovanje na področju energetike, infrastrukture in digitalizacije. Nastala je leta 2016, a je v slovenskem prostoru še vedno razmeroma neprepoznavna, čeprav predstavlja eno ključnih razvojnih priložnosti srednje in vzhodne Evrope.
