Ponedeljek, 28. 7. 2025, 16.31
6 ur, 33 minut
Dogovor o carinah med EU in ZDA: Kaj to pomeni za Slovenijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,57
Glavni ekonomist analitske službe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc
Trgovinski dogovor med EU in ZDA je dobra novica, a uradnega pisnega dokumenta o njem še ni in pomembno bo, kakšne bodo podrobnosti, je v izjavi za javnost menil glavni ekonomist analitske službe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc. Ekonomist Rok Spruk je medtem v pogovoru za STA dogovor ocenil za zelo dober glede na okoliščine, bi pa moral Bruselj storiti še več za približevanje interesom ZDA. 15-odstotne carine bi sicer lahko EU kot celoto stale 0,1 odstotka BDP, od tega Slovenijo okoli sto milijonov evrov.
GZS: Veliko podrobnosti še nedorečenih
Kot je opozoril Ivanc, je treba počakati na pisni dokument, v katerem bo točno opredeljeno, kakšne bodo carinske stopnje, kdaj in na katere izdelke bodo uveljavljene ter kakšne bodo kvote.
"Vrsta podrobnosti torej dejansko še ni opredeljenih. Vseeno pa ugotavljamo, da se je obdobje za uveljavitev še višjih carinskih stopenj – torej 30-odstotnih, ki naj bi začele veljati 1. avgusta – zelo verjetno potisnilo v prihodnost ali pa do njega sploh nikoli ne bo prišlo," je poudaril.
Med pozitivnimi vidiki dogovora je izpostavil znižanje carin na uvoz avtomobilov v ZDA, na drugi strani pa je opozoril na še vedno visoke carine na jeklo in aluminij, ki ostajajo na 50 odstotkih. Izvoz teh dveh dobrin po njegovih besedah predstavlja devet odstotkov celotnega slovenskega izvoza.
Trgovinska menjava z ZDA se upočasnjuje že pol leta
Slovenija je sicer v zadnjih 12 mesecih v ZDA izvozila za 900 milijonov evrov blaga, iz ZDA pa ga je uvozila za 1,2 milijarde oziroma 450 milijonov evrov. "Približno dve tretjini celotnega uvoza blaga iz ZDA v resnici predstavljajo nabavne aktivnosti večje multinacionalke na področju zdravil v Sloveniji, zato teh podatkov verjetno ne moremo šteti," je povedal.
Tudi brez upoštevanja tega učinka se je uvoz v zadnjih 12 mesecih povečal za 40 odstotkov, izvoz pa je bil višji za pet odstotkov. V zadnjih petih mesecih je medtem obseg izvoza iz Slovenije v ZDA upadel za sedem odstotkov, kar gre po Ivančevih besedah pripisati predvsem manjšemu izvozu strojev ter jekla in aluminija. Še večji padec je preprečila rast izvoza avtomobilov, plastičnih mas in kompleksnih instrumentov z visoko dodano vrednostjo.
"Trgovinska menjava se na strani izvoza dejansko upočasnjuje že zadnjih šest mesecev, torej od decembra lani, medtem ko je bila recimo aprila in maja medletno približno na podobni ravni kot lani," je pojasnil.
Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport trgovinski dogovor, ki sta ga v nedeljo dosegla Von der Leyen in Trump, še analizirajo. Kot so navedli za STA, pa sta za slovensko gospodarstvo v vsakem primeru pomembni predvidljivost in stabilnost.
Ko bodo imeli na voljo vse podrobnosti, bodo lahko pripravili ustrezne odzive in o njih tudi govorili, so zapisali. "V vsakem primeru pa sta za slovensko gospodarstvo pomembni predvidljivost in stabilnost, saj ti dve vrednoti omogočata dolgoročno načrtovanje in konkurenčno poslovno okolje. To velja tudi za najpomembnejše sektorje za Slovenijo, kot sta na primer avtomobilska industrija in farmacija," so dodali.
Kako bo Evropska komisija dosegla povišanje naložb in nakupa energentov?
Po besedah Ivanca se je treba vprašati tudi, kako bo Evropska komisija države EU spodbudila k naložbam v ZDA ali k nakupu ameriških energentov, glede na to, da se je zavezala, da bo EU v ZDA vložila dodatnih 600 milijard dolarjev in od ZDA kupila za 750 milijard dolarjev energentov. Kot je opozoril Ivanc, Bruselj sicer nima pravnih vzvodov, s katerimi bi države članice prisilil v takšne naložbe oziroma nakupe.
"Prav tako ni jasno, ali gre za portfeljske naložbe, torej kupovanje ameriških obveznic, ali pa dejansko za tuje neposredne investicije, kar je verjetno imel v mislih Trump," je dejal.
Profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti Rok Spruk
Pesimizem je odveč
Pretiran pesimizem glede vpliva ameriških carin na bruto domači proizvod držav EU je po Ivančevem mnenju sicer odveč. V tem pogledu namreč pomembnejša ostaja trgovinska menjava med državami članicami.
Podobno je v oceni za STA menil tudi profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti Rok Spruk, ki je – nasprotno – precej optimističen. Kot ocenjuje, je izplen za EU v primerjavi s scenarijem, s katerim je Trump grozil v primeru spodletelih pogajanj, zelo dober. "Za ekonomista bi bil seveda najboljši scenarij povratek k multilateralnim trgovinskim okvirom, a je to v trenutnih okoliščinah zelo težko pričakovati," je dejal.
Spruk: Potrebno je dodatno približevanje interesom ZDA
Za EU bi bilo po njegovem mnenju zdaj pametno razmisliti o reformiranju akta o digitalnih storitvah, "ki je do ameriških multinacionalnih podjetij skrajno krivičen". Še bolje bi bilo, če bi šla unija še korak dlje in ZDA na tem področju širše odprla vrata. "Če bo to storila, sem skoraj prepričan, da naslednje eskalacije trgovinske vojne ne bo, saj bo ZDA poslala ustrezen signal," je povedal.
Evropska komisija bi morala biti po njegovem mnenju tudi sicer odločnejša in dejavnejša, ko gre za urejanje trgovinskih odnosov z ZDA. "Treba je pač narediti še korak dlje k približevanju ZDA. Evropska unija ne sme čakati, ali bodo v ameriški administraciji na oblasti demokrati ali republikanci. Videli smo, da je bilo tudi v času administracije prejšnjega predsednika Joeja Bidna storjenega bore malo," je izpostavil.
Koliko nas bo vse skupaj stalo?
Kot so za nemški poslovni časnik Handelsblatt izračunali analitiki ekonomskega inštituta IfW, bodo 15-odstotne carine celotni EU odnesle okoli 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), a bodo nekatere članice bolj obremenjene kot druge. Nemčija bo utrpela največji udarec, vreden okoli 6,5 milijarde evrov oziroma 0,15 odstotka nemškega BDP. Italija naj bi na drugi strani utrpela okoli 0,02-odstotno krčenje BDP, Francija pa 0,01-odstotno. Slovenski BDP naj bi se po izračunih Financ skrčil za okoli sto milijonov evrov, kar je okoli 0,15 odstotka BDP.
