Ponedeljek, 28. 7. 2025, 12.56
6 ur, 15 minut
Sporazum med EU in ZDA: pošten dogovor ali kapitulacija?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,59
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump
Kaj prinaša nedeljski dogovor o uvedbi 15-odstotnih carin na uvoz blaga iz EU v ZDA? Čeprav so si v Nemčiji oddahnili, pa analitiki že ocenjujejo, da je EU dobila bore malo, medtem ko bo morala plačati precej več. Padajo tudi ocene, da je EU pravzaprav pokleknila in postala kolonija ZDA ter da bo na koncu plačevala še več.
Najboljše, kar smo lahko dosegli?
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in ameriški predsednik Donald Trump sta v nedeljo na Škotskem sklenila trgovinski dogovor o uvedbi carin na uvoz velike večine blaga iz EU v ZDA v višini 15 odstotkov, vključno z avtomobili in farmacevtskimi izdelki. Na določene strateške proizvode bodo veljale ničelne carine.
Ker je Trump pred tem grozil z uvedbo 30-odstotnih carin s 1. avgustom, sta z von der Leyen dogovor ocenila za dobrega. "Petnajstih odstotkov ne gre podcenjevati, vendar pa je to najboljše, kar smo lahko dosegli," je povedala von der Leyen.
EU se je ob tem po Trumpovih besedah zavezala, da bo v ZDA vložila dodatnih 600 milijard dolarjev (okoli 510 milijard evrov) in od ZDA kupila za 750 milijard dolarjev (640 milijard evrov) energentov. Šlo naj bi predvsem za utekočinjen plin, in sicer naj bi ga EU uvozila za 250 milijard letno v prihodnjih treh letih. Prav tako naj bi EU od ZDA kupila za "na stotine milijard dolarjev ameriške vojaške opreme", je še razkril Trump.
Dogovor po besedah von der Leyen prinaša gotovost v negotovih časih. "Prinaša stabilnost in predvidljivost za državljane in podjetja na obeh straneh Atlantika," je povedala von der Leyen. Podrobnosti bodo dorekli v prihodnjih dneh in tednih.
Skupna blagovna in storitvena menjava med EU in ZDA je lani dosegla okoli 1.680 milijard evrov, kar je predstavljalo 30 odstotkov svetovne trgovine. EU je v blagovni menjavi beležila presežek v višini 198,5 milijarde, ZDA pa so v presežku pri storitvah. Ta je znašal 148 milijard evrov, kar pomeni, da je – gledano v celoti – trgovinski odnos med ZDA in EU dokaj uravnotežen.
Friedrich Merz si je oddahnil. Olajšanje tudi v Rimu
Nemški kancler Friedrich Merz je dogovor med Trumpom in von der Leyen pozdravil, ker da so s tem "preprečili nepotrebno zaostrovanje transatlantskih trgovinskih odnosov". "S tem nam je uspelo ohraniti naše temeljne interese, čeprav bi si želel več olajšav v transatlantski trgovini," je v prvem odzivu po objavi dogovora dejal Merz. "Enotnost EU in trdo delo pogajalcev sta se izplačala," je zatrdil.
Nemčija je sicer močno odvisna od uvoza v ZDA, in kot je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal nemški kancler, mu je še posebej odleglo zaradi avtomobilske industrije, za katero trenutno veljajo 27,5-odstotne carine. Med močno izpostavljenimi panogami sta tudi nemška kemična in strojna industrija.
Dogovor so pozdravili tudi v Rimu. Italijanska premierka Giorgia Meloni je dogovor, ki "zagotavlja stabilnost", ocenila kot pozitiven. Hkrati je dodala, da mora še preučiti podrobnosti. Italija je sicer ena največjih evropskih izvoznic v ZDA z več kot 40 milijardami evrov trgovinskega presežka.
Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je dodal, da je šlo za izbiro "med stabilnostjo in popolno nepredvidljivostjo". Pogajanja s Trumpom je opisal kot zelo težka, potekala pa da so v "zelo napetem ozračju".
Na dogovor se je odzval tudi belgijski premier Bart De Wever, ki je ocenil, da "je zdaj trenutek za oddih, ne pa za slavje".
Slavje v Washingtonu
V Washingtonu medtem odpirajo penino. Ocenjujejo, da gre za veliko zmago Trumpa, in to na številnih ravneh, medtem ko Evropa le ni doživela "totalnega poraza", povzema britanski BBC.
"Celoten evropski tisk poje hvalnice (ameriškemu, op. p.) predsedniku glede dogovora, ki ga je sklenil za Američane," je na omrežju X zapisal ameriški podpredsednik JD Vance. "Jutri bodo ameriški mediji nedvomno pisali, da je Donald Trump dobil le 99,9 odstotka tega, kar je zahteval," je dodal.
The entire European press is singing the president’s praises right now, amazed at the deal he negotiated on behalf of Americans.
— JD Vance (@JDVance) July 28, 2025
Tomorrow the American media will undoubtedly run headlines like “Donald Trump Only Got 99.9 Percent of What He Asked For”
Analitiki bolj kritični: Dogovor je neuravnotežen
V gospodarstvu so za zdaj z ocenami dogovora še previdni in zadržani. Nemški izvozniki so na primer po poročanju slovenske tiskovne agencije STA dogovor opisali kot boleč kompromis. V nemškem Združenju kemijske industrije pa so menili, da skokovitega povečanja carin sicer ni, so pa stroški za obe strani visoki.
V časniku Financial Times ocenjujejo, da je dogovor pravzaprav kapitulacija EU pod ameriškim pritiskom. Evropa je morala privoliti v velike koncesije. Von der Leyen tudi zaradi notranje razdeljenosti ni imela veliko manevrskega prostora in si ni mogla privoščiti trgovinske vojne, zato se je odločila, da se izogne konfrontaciji.
Dogovor je razkril strateško šibkost EU, ocenjujejo. Strategija Ursule von der Leyen je obrambni pragmatizem, izbira manj slabe možnosti pred kaosom popolne trgovinske vojne. A tovrstno pristajanje na Trumpovo politiko unilateralizma je EU izpostavilo gospodarsko in politično, menijo.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se je v pogajanjih z ZDA znašla med tnalom in nakovalom. Medtem ko so v določenih državah, kot je npr. tudi Francija, zahtevali odločen odgovor na Trumpovo izsiljevanje glede carine, pa so v državah, ki so močno vezane na izvoz v ZDA, kot je npr. Nemčija, opozarjali na previdnost. V Bruslju so se nato odločili za pragmatizem in popustili.
"Če je to uspeh, kako bi bil videti šele poraz?"
Tudi analitiki Reutersa ocenjujejo, da gre za zelo neuravnotežen dogovor, močno v korist ZDA. Zato mu tudi ne napovedujejo dolge prihodnosti.
Pri tem so zelo ostri do evropskih pogajalcev. "Če to ocenjujejo za uspeh, se je treba vprašati, kako bi bil videti šele poraz," se v komentarju sprašuje Pierre Briancon.
Dogovor je po njegovem mnenju pravzaprav kapitulacija Bruslja. "Treba ga je primerjati ne s Trumpovimi grožnjami (z uvedbo 30-odstotnih carin, op. a.), ampak z 1,47-odstotno povprečno stopnjo, ki je doslej veljala za izdelke, ki so prečkali Atlantik. Samo pred dvema mesecema je več članic EU opozorilo, da bi bile desetodstotne carine, kar je dosegla Velika Britanija, že rdeča linija, in da bi to moralo povzročiti določen odgovor," je spomnil komentator.
Količine napovedanega uvoza energentov iz ZDA so povsem nerealne
Po drugi strani pa na Reutersu ocenjujejo, da bo dogovor na energetskem področju težko izpolniti. "Obljuba o 250 milijardah dolarjev letnega uvoza energentov iz ZDA je popolna iluzija," ocenjuje Reutersov kolumnist Clyde Russell. Gre za količine, ki jih EU nikakor ne bo mogla doseči, prav tako bi se morali ameriški proizvajalci surove nafte in plina močno potruditi, da bi jih zagotovili, opozarja.
Pa tudi če bi EU vendarle nekako okrepila uvoz energentov na 250 milijard dolarjev letno, bi to povzročilo velike pretrese drugod po svetu, dodaja Russell.
Bo Evropska unija poslej energente uvažala samo še iz ZDA?
Vseh 28 članic je na primer leta 2024 na svetovnem trgu uvozilo 3,38 milijarde sodov surove nafte (sod meri nekaj manj kot 160 litrov). Če je povprečna cena za sod okoli 70 dolarjev, to pomeni skupno nekaj manj kot 240 milijard dolarjev. Iz ZDA je bilo medtem leta 2024 v EU uvoženih 573 milijonov sodov nafte, kar je po enakem preračunu vredno okoli 40 milijard dolarjev.
Pri utekočinjenem plinu so količine še manjše. Celotna EU je leta 2024 uvozila 82,68 milijona metričnih ton plina, kar je bilo po Russllovih izračunih vredno okoli 51,26 milijarde dolarjev. Ameriški delež v tej trgovini je znašal 35,13 milijona ton utekočinjenega plina, kar je bilo vredno nekaj manj kot 22 milijard dolarjev.
EU poleg tega iz ZDA uvaža tudi premog, a kot je izračunal Russell, je EU doslej iz ZDA letno uvažala za okoli 64,55 milijarde dolarjev energentov. To je le 26 odstotkov tega, kolikor naj bi zdaj v prihodnjih treh letih vsako leto uvozila iz ZDA, utemeljuje kolumnist.
Kaj EU dobi v zameno?
Po drugi strani pa – kaj bo EU dobila v zameno? Nič, opozarja znani francoski novinar in gospodarski analitik Arnaud Bertrand. "To ni nič drugega kot najdražji imperialni davek v zgodovini. Zgolj izjemno velik transfer bogastva brez recipročnosti," je ocenil na omrežju X.
"Medtem ko bo blago iz EU ocarinjeno s 15-odstotno stopnjo, so se obvezali, da bodo za uvoz iz ZDA v EU ničelne carine. EU se je obvezala, da bo investirala 600 milijard v ZDA iz nobenih očitnih razlogov, razen da zadovolji 'očka'. (…) V zameno za vse te koncesije in izčrpavanje njenega bogastva EU ne bo dobila ničesar."
"To nikakor ne spominja na sporazum, ki bi ga sklenili dve enakopravni in suvereni sili. Bolj spominja na neenakopravne pogodbe, ki so jih v 19. stoletju vsiljevale kolonialne sile. Le da je tokrat Evropa na strani prejemnice."
"Še bolj skrb vzbujajoče je, da to določa presedan in dinamiko za prihodnost: kaj mislite, da bo sledilo? So bile kolonialne sile v 19. stoletju zadovoljne s svojim prvim neenakopravnim dogovorom? Seveda ne – eno ključnih pravil geopolitike je, da šibkost samo še spodbuja dodatno izkoriščanje," še opozarja Francoz.
