Janez Janša
Robert Golob
Sreda, 30. 7. 2025, 4.00
9 ur, 33 minut
Javnomnenjska anketa
Podpora SDS pada, Gibanje Svoboda vse bližje vrhu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,96
Razprave o članstvu v zvezi Nato, višini obrambnih izdatkov in napovedanih referendumih so v zadnjem mesecu zaznamovale politično dogajanje, ki ga spremljajo tudi premiki v javnem mnenju. Gibanje Svoboda v teh razmerah ohranja jasno politično linijo in konsistentno držo, kar se odraža tudi v rasti podpore, medtem ko vlada skupaj z Državnim zborom nadaljuje izvajanje zastavljenih reform.
Politični prostor v Sloveniji se v zadnjih mesecih konsolidira okoli dveh najmočnejših akterjev – Gibanja Svoboda in SDS. Julijska raziskava Valicona za Siol razkriva, da je podpora Gibanju Svoboda znova narasla – s 16,4 na 19 odstotkov, medtem ko podpora SDS v istem obdobju pada – s 23,8 na 21,3 odstotka. Tako se nadaljuje trend postopnega približevanja, ki Gibanje Svoboda ohranja kot vodilno silo leve sredine in edino vladno stranko z jasno rastjo, kar znova odpira vprašanje, ali lahko premierju Golobu uspe tisto, kar je v slovenski politiki do zdaj uspelo le Janezu Drnovšku – ponoviti mandat kot vodilna stranka vladajoče koalicije.
"Ugotavljamo, da se nadaljuje neke vrste mrtvi tek – po eni strani dveh strank, ki sta občutno pred preostalimi, po drugi strank, ki za njima zaostajajo in se ne premaknejo z mrtve točke," je rezultate komentiral direktor Valicona Andraž Zorko. Po njegovih besedah se vrstni red stalnih strank bistveno ne spreminja, sta se pa v zadnjem mesecu vodilni SDS in Gibanje Svoboda še nekoliko zbližali. Medtem ko SDS v zadnjem obdobju beleži padec, Gibanje Svoboda v istem obdobju beleži rast.
Kot meni Zorko, se vrstni red stalnih strank bistveno ne spreminja, sta se pa v zadnjem mesecu vodilni SDS in Gibanje Svoboda še nekoliko zbližali. Medtem ko SDS v zadnjem obdobju beleži padec, Gibanje Svoboda v istem obdobju beleži rast.
Tretje mesto ostaja rezervirano za SD, ki se ves čas giblje približno od osem do devet odstotkov, četrta je Resni.ca s 7,6 odstotka, sledijo Demokrati s 6,1 odstotka, stranka NSi pa še vedno ostaja na meji negotovega vstopa v parlament (4,8 odstotka). Pirati s 3,8 odstotka in Levica s 3,5 odstotka sta glede na podporo med vsemi vprašanimi pod parlamentarnim pragom, zadnja pa je prejšnji mesec beležila še 4,6 odstotka. Pri Vesni je v zadnjih dveh mesecih zaznati občuten padec podpore – z majskih 5,8 na julijskih 3,1 odstotka. Kot meni Zorko, gre za dejansko razpolovitev podpore, ki sovpada z napovedjo skupne liste z Levico: "To je bilo po najavi skupne liste." Slabše kot v prejšnjih mesecih se poleg Vesne odrežejo tudi SNS (2,5 odstotka), Zeleni Slovenije (1,8 odstotka), SLS (1,5 odstotka) in Glas upokojencev (1,4 odstotka). Delež neopredeljenih znaša 11,9 odstotka, kar ostaja v okviru preteklih mesecev.
Med opredeljenimi: Svoboda zmanjšuje zaostanek za SDS
Med opredeljenimi volivci SDS ostaja na prvem mestu s 26,2 odstotka, sledi ji Gibanje Svoboda z 21,2 odstotka. "Ta razlika ni nepremostljiva, v preteklosti smo bili že večkrat priča pojavu taktičnega glasovanja, najbolj izrazito v letih 2008 in 2011 ter če gledamo s tega vidika, so danes še vedno uresničeni vsi trije pogoji za tak pojav," opozarja Zorko. To z drugimi besedam pomeni, da zmaga SDS na morebitnih volitvah v tem času ne bi bila samoumevna. SD je z 9,5 odstotka sicer ostala na tretjem mestu, a je izgubila precejšen del podpore glede na junij (11,9 odstotka). Rahlo rast beležita Resni.ca (6,6 odstotka) in NSi (6,5 odstotka), medtem ko Levica (4,8 odstotka) in Vesna (4,3 odstotka) za zdaj še ostajata nad parlamentarnim pragom, če upoštevamo le opredeljene in hkrati običajne udeležence volitev. Zelo blizu praga so še Pirati (3,7 odstotka), druge stranke pa ostajajo pod dvema odstotkoma.
Vlada ohranja konsistentno politično linijo
Razprave o članstvu v zvezi Nato, višini obrambnih izdatkov in napovedanih referendumih so v zadnjem mesecu zaznamovale politično dogajanje, ki ga spremljajo tudi premiki v javnem mnenju. Gibanje Svoboda v teh razmerah ohranja jasno politično linijo in konsistentno držo, kar se odraža tudi v rasti podpore, medtem ko vlada skupaj z Državnim zborom nadaljuje izvajanje zastavljenih reform.
Stabilizacija namere za volilno udeležbo
Podpora posameznim strankam se odraža tudi v pričakovani volilni udeležbi. Julija je 49,6 odstotka vprašanih odgovorilo, da bi se volitev zagotovo udeležili, kar je več kot junija (45,7 odstotka). Odgovor "bolj verjetno bi se udeležil" je podalo 26,7 odstotka vprašanih. Skupaj torej približno tri četrtine vprašanih kaže voljo do udeležbe na volitvah, kar ostaja razmeroma visoka vrednost.
Ocene politikov: predsednica republike v vodstvu
Med posameznimi političnimi osebnostmi je po povprečni oceni vprašanih najvišje uvrščena predsednica republike Nataša Pirc Musar (3,1). Sledita ji gospodarski minister Matjaž Han (2,8) in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič (2,6). Premier Robert Golob dosega oceno 2,4, sledijo Uroš Macerl, Matej Tonin in Asta Vrečko. Najnižje ocenjena ostajata Zoran Stevanović in Urša Zgojznik (oba 2,3).
