Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
18. 7. 2025,
15.56

Osveženo pred

2 uri, 14 minut

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,62

Natisni članek

Natisni članek

Obrambni izdatki Nato vlada Robert Golob Robert Golob

Petek, 18. 7. 2025, 15.56

2 uri, 14 minut

Golobova zmaga: ne bo referenduma

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,62
Robert Golob | Današnje glasovanje je zaključilo razpravo, ali bi lahko vprašanje obrambnih izdatkov vplivalo na stabilnost koalicije, premier Golob pa si je s tem utrdil svoj položaj v političnem prostoru. | Foto Vlada Republike Slovenije

Današnje glasovanje je zaključilo razpravo, ali bi lahko vprašanje obrambnih izdatkov vplivalo na stabilnost koalicije, premier Golob pa si je s tem utrdil svoj položaj v političnem prostoru.

Foto: Vlada Republike Slovenije

Nepričakovana in politično premišljena poteza predsednika vlade Roberta Goloba, ko je odprl vprašanje morebitnega referenduma o članstvu Slovenije v zvezi Nato, je danes dobila svoj epilog. Poslanke in poslanci so na 110. izredni seji državnega zbora s 44 glasovi poslancev za in s sedmimi proti razveljavili sklep o razpisu posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov Republike Slovenije. Pobudo za razpis referenduma o obrambnih izdatkih je pred dvema tednoma vložila Levica, pri čemer so jo soglasno podprli tudi koalicijska SD ter opozicijski stranki NSi in SDS. Današnje glasovanje je zaključilo razpravo, ali bi lahko vprašanje obrambnih izdatkov vplivalo na stabilnost koalicije, premier Golob pa si je s tem utrdil svoj položaj v političnem prostoru.

Politična razprava o morebitnem posvetovalnem referendumu o obrambnih izdatkih se je začela pred dvema tednoma, ko je Levica v parlamentarno proceduro vložila predlog, s katerim bi volivce vprašali, ali podpirajo povišanje obrambnih izdatkov Slovenije. Predlog je takrat nepričakovano dobil podporo tudi znotraj koalicije – ob Levici so ga podprli še Socialni demokrati, iz opozicije pa NSi in SDS. Predlog sklepa za preklic pa je pretekli petek v parlamentarni postopek vložila Svoboda. 

Nataša Avšič Bogovič: "Vprašanje je bilo zavajajoče in neprimerno za referendum"

V imenu predlagateljice sklepa je na 110. izredni seji državnega zbora spregovorila poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič, ki je uvodoma spomnila, da je državni zbor pred natanko dvema tednoma sprejel sklep o razpisu posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov. Takrat zastavljeno referendumsko vprašanje je bilo: "Ali ste za to, da Republika Slovenija povečuje obrambne izdatke, tako da bodo ti do leta 2030 dosegli tri odstotke bruto domačega proizvoda letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov?" Kot je dejala Avšič Bogovič, je bil predlog o razveljavitvi sklepa o referendumu vložen po številnih strokovnih in političnih posvetovanjih, vključno s srečanji na vrhu koalicije in opozicije. Opozorila je tudi na javnomnenjsko raziskavo, ki je pokazala, da dve tretjini vprašanih nasprotuje izvedbi referenduma o povečanju obrambnih izdatkov. | Foto: Gaja Hanuna Kot je dejala Avšič Bogovič, je bil predlog o razveljavitvi sklepa o referendumu vložen po številnih strokovnih in političnih posvetovanjih, vključno s srečanji na vrhu koalicije in opozicije. Opozorila je tudi na javnomnenjsko raziskavo, ki je pokazala, da dve tretjini vprašanih nasprotuje izvedbi referenduma o povečanju obrambnih izdatkov. Foto: Gaja Hanuna

Po besedah Avšič Bogovič je bilo to vprašanje po strokovnih analizah in opozorilih pravnikov nejasno in zavajajoče ter neskladno z zakonodajo in poslovnikom državnega zbora. Opozorili so, da bi takšno vprašanje volivce lahko postavilo v dvoumen položaj – nekdo bi glasoval proti zato, ker meni, da so trije odstotki preveč, nekdo drug pa bi glasoval proti, ker meni, da so trije odstotki premalo. Po njenih besedah bi to pomenilo, da referendumskega izida ne bi bilo mogoče jasno razlagati, vsaka politična stran pa bi si ga tolmačila po svoje.

SD vzdržana, Levica proti

Za razveljavitev sklepa o razpisu referenduma so glasovali poslanci Gibanja Svoboda (39 glasov), trije poslanci stranke Demokrati ter poslanca narodnih skupnosti. Za razveljavitev je bila potrebna navadna večina. Poslanci Socialnih demokratov (SD) so bili pri glasovanju vzdržani. Proti razveljavitvi so glasovali poslanci Levice ter samostojna poslanca Miha Kordiš in Mojca Šetinc Pašek, prav tako poslanec SDS Jože Tanko. Ostali poslanci SDS in NSi pri glasovanju niso sodelovali.

Spomnimo: sklep o razpisu posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov je 4. julija podprlo 46 poslancev, proti jih je glasovalo 42. Poleg predlagateljice Levice so ga takrat podprli tudi v SDS, SD in NSi ter poslanci Dejan Kaloh, Mojca Šetinc Pašek in Tine Novak. Proti so bili v Svobodi ter poslanci Eva Irgl, Anže Logar in Miha Kordiš.

Referendumi niso politične igračke

"Takšen pristop ni pošten do volivk in volivcev, še posebej ne do tistih, ki bi na volišče prišli z namenom, da jasno izrazijo svojo voljo," je poudarila Avšič Bogovič in ob tem spomnila, da tako zakonodajno-pravna služba kot ustavno sodišče opozarjata, da mora biti vsako referendumsko vprašanje jasno in razumljivo, saj gre za temeljno pravico volivca, da je njegov glas tudi korektno odraz njegove izbire. Po njenem prepričanju bi nadaljevanje referendumskega postopka Slovenijo postavilo v položaj nezanesljive zaveznice in sprožilo politična preigravanja, ki nimajo zveze z varnostnimi vprašanji. "Referendumi niso politične igračke, namenjene političnemu driblingu, ampak resen institut demokratične države," je poudarila.

"Prepričana sem, da bomo z razveljavitvijo referenduma naredili največ za to, da se bo Slovenija še naprej uveljavljala kot ugledna, verodostojna in zaupanja vredna zaveznica. Ne moremo govoriti o tem, da smo zaupanja vredni, če se hkrati sprenevedamo, ali bomo svoje obveznosti izpolnjevali ali ne," je še dejala. Ob koncu je poslance pozvala, naj se ob odločanju o sklepu ravnajo državotvorno in premišljeno, ne v skladu s kratkoročnimi strankarskimi interesi, temveč v prid varnosti, stabilnosti in mednarodnega ugleda države.

Ne spreglejte