Pirc Musar o obrambnih naložbah: Pomembno je vzpostaviti učinkovit sistem nadzora

Prav tako sta po navedbah urada strategija in načrtovanje politike razvoja obrambne industrije v pristojnosti vlade.

Predsednica pa poudarja, da je pri upravljanju razvoja obrambne industrije ter porabe obrambnih izdatkov treba nujno upoštevati načela korporativnega upravljanja in učinkovitega ter preglednega poslovanja in nadzora, torej nepristranskost, transparentnost, ekonomičnost, odgovornost, integriteta, poročanje, sistem kontrol in nadzora ter predvidljivost, so še zapisali v njenem uradu.

Družba bo v stoodstotni lasti države 

Vlada je 23. julija sprejela strategijo razvoja obrambne industrije in tehnološke baze Republike Slovenije. Predvideva ustanovitev družbe (holdinga) z dejavnostjo vlaganja v projekte in podjetja z namenom podpore raziskavam in razvoju obrambne industrije, krepitve varnosti in povečevanja odpornosti. Nadzorni svet SDH je nato 28. julija podal soglasje k pridobitvi kapitalske naložbe v obliki ustanovitve nove družbe, ki bo v skladu z načrti vlade vlagala v projekte in podjetja s področja obrambne industrije. Družba z omejeno odgovornostjo bo v stoodstotni lasti države, so sporočili iz SDH.

Vodstvo ministrstva za obrambo in Slovenske vojske je sicer danes predstavilo strategijo razvoja obrambne industrije in tehnološke baze ter informacijo o implementaciji resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 na področju obrambnih izdatkov.

Sajovic: Nabave na področju obrambe še naprej prek ministrstva

Cilj strategije razvoja obrambne industrije je, da čim več sredstev za obrambo in varnost ostane doma, je na današnji tiskovni konferenci poudaril minister za obrambo Borut Sajovic. Odzval se je na kritike, ki spremljajo napoved ustanovitve obrambnega holdinga in zagotovil, da bodo nabave na področju obrambe še naprej potekale prek ministrstva.

Strategija razvoja obrambne industrije in tehnološke baze Republike Slovenije, ki jo je 23. julija sprejela vlada, med drugim predvideva ustanovitev družbe oziroma holdinga z dejavnostjo vlaganja v projekte in podjetja z namenom podpore raziskavam in razvoju obrambne industrije, krepitve varnosti in povečevanja odpornosti.

"Cilj strategije je, da čim več sredstev za obrambo, varnost in odpornost proizvedemo doma ter da sredstva tudi ostanejo doma," je na današnji tiskovni konferenci ministrstva za obrambo poudaril minister Borut Sajovic.

Kot je dejal, prejema številne podatke o tem, kako dobro so se nekatera slovenska podjetja v zadnjih letih odrezala na mednarodnih razpisih, a kasneje to slovensko znanje "poceni kupi nekdo drug, mi pa te stvari drago kupujemo nazaj," ugotavlja minister. S tem, ko sredstva zadržimo doma, bo imela Slovenija možnost hitrih nabav in hitrega servisiranja, proizvodnjo, ki bo prinesla delovna mesta, krepil pa se bo tudi bruto družbeni proizvod, je izpostavil.

Kritike, ki spremljajo napoved ustanovitve obrambnega holdinga, je označil za nesmiselne. "Povsem izmišljeno je, da bodo preko gospodarske družbe, ki bo v državni lasti in bo zato ustanovljena, potekale nabave ministrstva za obrambo. Kdor je to zgodbo prodal javnosti, o tem sistemu očitno ne ve veliko. Vemo, da nabavna služba poteka preko ministrstva in tako bo tudi ostalo," je zagotovil. Ob tem je pozval k enotnosti in k sodelovanju, "da iščemo stvari, ki nas vodijo naprej na bolje in k več varnosti za vse".

Pavlin: Letos dva odstotka, do leta 2030 trije odstotki BDP za obrambo 

Državni sekretar na ministrstvu Boštjan Pavlin je spomnil, da obrambna resolucija predvideva dvig sredstev za obrambno in varnostno politiko na dva odstotka BDP še letos, nato pa postopoma na tri odstotke do leta 2030. Na ministrstvu ob tem ocenjujejo, da bodo trije odstotki BDP za obrambne izdatke v dolgoročnem obdobju zadoščali potrebam po posodobitvi slovenske vojske za doseganje ciljev zmogljivosti, ki so pomembni tako za Nato kot tudi za razvoj slovenskih teritorialnih struktur, ki jih vzpostavljajo, je poudaril. Teritorialni del Slovenske vojske bo odgovoren za to, da zagotovi varnost državljanov na območju Slovenije, je dodal.

V zavezi, sprejeti v Haagu, je po besedah Pavlina sicer zelo jasno opredeljeno, da se bo leta 2029 naredil presek stanja, s katerim se bo ugotavljalo, ali so države članice zavezništva izpolnile svoje cilje. Pri tem ne gre le za izpolnjevanje finančnih ciljev, ampak tudi, ali smo "zgradili dovolj pomembne in močne vojaške zmogljivosti, ki lahko obranijo naše skupno zavezništvo," je poudaril.

Spomnil je, da se bodo izdatki za obrambo razdelili na dva stebra. V prvem stebru bo država zagotavljala sredstva za financiranje obrambnega sistema, zagotovitev ciljev in zmogljivosti za Nato ter razvoj prostorskih sil slovenske vojske. V drugem stebru pa je vse, kar bo država uporabila za odpornost države in družbe in za varnost prebivalcev, gospodarskih družb in države nasploh.

V opoziciji za nadzor in transparentnost poslovanja obrambnega holdinga

V opoziciji se ob napovedi vlade o ustanovitvi obrambnega holdinga zavzemajo za nadzor in transparentnost poslovanja. Menijo, da je ključen tudi parlamentarni nadzor, ki bi preprečil ponovitev zgodb iz preteklih afer nabav vojaške opreme.

V NSi menijo, da je vzpostavitev domače obrambne v strateškem interesu Slovenije in EU. Pri tem pa je ključen nadzor in transparentnost poslovanja, poudarjajo. Menijo, da bi morala biti vsa državna vlaganja v posamezna podjetja, strateške odločitve in upravljanje obrambnega holdinga pod neposrednim in strogim nadzorom javnosti oz. parlamenta. "Če se tukaj ponovijo zgodbe iz preteklih afer nabav vojaške opreme, bo ugled Slovenije in Slovenske vojske žal nepopravljivo umazan," so dodali.

Podobno meni tudi nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek, ki je v ponedeljek na družbenem omrežju Facebook zapisala, da bo predlagala ustanovitev posebne komisije DZ, ki bo "nadzorovala delovanje SDH oziroma njene orožarske posle, za katere bomo davkoplačevalci zaradi zavez vlade Natu letno namenili okoli 2,1 milijarde evrov".

Parlamentarni nadzor nad SDH, pod katerega bo spadal tudi "orožarski holding", je po mnenju Šetinc Pašek potreben tudi zato, da bi se izognili "morebitnim prihodnjim orožarskim škandalom in aferam". Ob tem je dodala, da ne verjame, da bi sedanji tričlanski nadzorni svet SDH lahko uspešno opravljal tak nadzor.

Da bo vojaški holding "potencialni bankomat za izbrance in hkrati priložnost za največjo krajo desetletja", je danes ocenil tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev in prvak Demokratov Anže Logar. Demokrati bodo pripravili gradivo za sklic izredne seje DZ v septembru, na kateri želijo sprožiti širšo javno razpravo o tej nameri vlade. Predlagajo, da se oblikuje transparenten sistem porabe sredstev za obrambo po vzoru drugih držav, kjer takšen sistem deluje. Rešitev tako vidi v oblikovanju agencije znotraj ministrstva za obrambo in parlamentarnem nadzoru.

V kabinetu predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič so navedli, da zakon o gospodarskih družbah vladi omogoča ustanovitev javnih podjetjih na različnih področjih, tudi na obrambnem. Nadzor nad poslovanjem vseh podjetij, tudi javnih, je v celoti v pristojnosti nadzornih svetov, nadzorniki pa so za svoje odločitve kazensko in materialno odgovorni, so poudarili. Ob tem so za STA poudarili še, da gre za načelno mnenje, podrobneje bi se lahko odzvali v prihodnjih dneh.

Novice Vlada izenačuje ureditev varovanja Pirc Musar in Goloba