Petek, 1. 8. 2025, 8.04
16 ur, 21 minut
Nove ameriške carine začnejo veljati 7. avgusta

"Carine delajo Ameriko spet veliko in bogato. Pred letom dni je bila Amerika mrtva država, zdaj je najbolj vroča kjerkoli na svetu," je Trump objavil na svojem družbenem omrežju Truth Social.
Predsednik ZDA Donald Trump je v četrtek podpisal izvršni ukaz, po katerem bodo za 68 držav in EU od 7. avgusta veljale višje carine od desetodstotnih osnovnih, uvedenih za ves svet. Nove splošne carinske stopnje za uvoz v ZDA bi morale začeti veljati danes, a so rok preložili, ker se mora Trumpova vlada organizirati, poročajo ameriški mediji.
Trump, z argumentom, da je bila dozdajšnja ureditev izrazito nepravična do ZDA, vodi protekcionistično in nepredvidljivo trgovinsko politiko.
Aprila je najprej naznanil tako imenovane vzajemne carine na uvoz z vsega sveta. Za večino držav je določil desetodstotne stopnje, za nekatere najpomembnejše partnerje, tudi EU, pa precej višje. Vendar pa je uvedbo nato najprej odložil do 9. julija, nato pa do 1. avgusta. Ta rok je nekaj ur pred napovedanim začetkom veljavnosti novih carin v četrtek znova podaljšal.
V skladu z izvršnim ukazom nove carine ne bodo veljale za blago, ki bo natovorjeno na ladje do 7. avgusta, in tisto, ki je že v tranzitu in bo prispelo v ZDA pred 5. oktobrom, poroča britanski BBC.
Skoraj vsak dan nekaj novega
V četrtek je Trump najprej podpisal izvršni ukaz za odpravo carinskih oprostitev za uvoženo blago, vredno manj kot 800 dolarjev. Za to blago bo po novem treba plačati carinsko stopnjo, ki velja za državo izvora. To carinsko olajšavo so izkoriščala kitajska podjetja, ki so Američanom pošiljala poceni blago, kupljeno na spletu, je poročala televizija ABC.
Ameriški predsednik je nato z izvršnim ukazom zvišal carine na uvoz iz Kanade na 35 odstotkov. Ta carinska stopnja sicer velja le za blago, ki ni opredeljeno v sporazumu o prosti trgovini Severne Amerike. Nove carine za Kanado so v nasprotju s preostalimi začele veljati že danes.
Napovedal je, da bo v 90 dneh sklenil 90 sporazumov, do zdaj pa jih je sklenil z Vietnamom, Indonezijo, Filipini, Veliko Britanijo, Japonsko ter v zadnjih dneh še z EU in Južno Korejo.
Precej je še negotovosti
Po teh sporazumih splošne carinske stopnje za uvoz blaga znašajo od 10 do 20 odstotkov, dogovori pa vsebujejo tudi nekatera druga določila, na primer o investicijah, necarinskih ovirah in vrednosti nakupov ameriškega blaga, ki naj bi jih opravili trgovinski partnerji. Za ta določila sicer ni gotovo, kako in do kakšne mere se bodo izvajala.
Med zadnjimi je bil dosežen okvirni dogovor med EU in ZDA. Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta ga potrdila pretekli konec tedna. Med drugim vključuje uvedbo 15-odstotnih carin na uvoz večine blaga iz EU v ZDA, predstavljal pa naj bi okvir za podrobnejši sporazum. EU naj bi ob tem v ZDA vložila dodatnih 600 milijard dolarjev in od ZDA kupila za 750 milijard dolarjev energentov.
Vendar pa pogajalci EU in ZDA še vedno usklajujejo skupno izjavo, ki bo temelj za nadaljnja pogajanja. V Bruslju verjamejo, da se bodo, tudi če te izjave še ne bo, v ZDA držali dogovora o 15-odstotnih carinskih stopnjah.
Enaka, 15-odstotna carinska stopnja bo med drugim veljala še za uvoz iz Japonske, pa tudi Izraela, z Islandije, Fidžija, iz Gane, Gvajane, Afganistana, Angole, Bolivije, Bocvane, Kameruna in Ekvadorja.
Zaplet s Kitajsko
Najtrši oreh za ZDA pa je Kitajska. Pogajanja med stranema še niso končana. Državi sta spomladi sicer vzajemno močno zvišali carine, nato pa sta se dogovorili za 90-dnevno obdobje, v katerem veljajo precej nižje stopnje. Sporazum se izteče 12. avgusta, obe strani naj bi se zavzemali za njegovo podaljšanje.
Za preostale države je medtem Trump carinske stopnje določil kar sam, večinoma v posebnih pismih. Za Indijo je npr. določil 25-odstotno stopnjo, za večino brazilskega blaga pa 50-odstotno.
Trump se je v četrtek odločil tudi, da bodo za uvoz iz Mehike, ki ni pokrit s sporazumom, 25-odstotne carine veljale še najmanj 90 dni oziroma dokler se nadaljujejo pogajanja. Do večera je prišla novica, da bo uvoz iz Tajske namesto s 36 odstotki ocarinjen z 19 odstotki, kar velja tudi za Kambodžo. Lesotu je Trump grozil s 50-odstotnimi carinami, uvedel je 15-odstotne, poroča ABC.
Tajvanu je odmeril 20-odstotne carine, Pakistanu 19-odstotne, Švici 39-odstotne, Indiji 25-odstotne, Braziliji pa 50-odstotne z določenimi izjemami, kot sta pomarančni sok in železova ruda, navaja sporočilo Bele hiše.
Bogatenje na račun carin
"Carine delajo Ameriko spet veliko in bogato. Pred letom dni je bila Amerika mrtva država, zdaj je najbolj vroča kjerkoli na svetu," je Trump objavil na svojem družbenem omrežju Truth Social.
Po analizi francoske tiskovne agencije AFP se je v proračun ZDA v prvih šestih mesecih letos s carinami steklo več denarja kot v vsem letu 2024. Lani so ZDA s carinami pobrale 79 milijard dolarjev, do junija letos pa 87 milijard.