Četrtek, 14. 8. 2025, 9.46
1 ura, 55 minut
Splošna plovba pristala v likvidaciji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
Okrožno sodišče v Kopru je konec julija vpisalo začetek postopka redne likvidacije Splošne plovbe, upniki pa imajo do konca avgusta čas za prijavo terjatev, izhaja iz objave na Ajpesu. Ladjarsko podjetje, ki je leta 2007 pristalo v večinskih nemških rokah, bo tako po 71 letih od ustanovitve prenehalo obstajati.
Nemški lastnik Splošne plovbe Peter Döhle je 29. julija na skupščini izglasoval likvidacijo družbe, ki je imela v svoji floti 86 ladij, navaja portal Necenzurirano. Ko bo likvidacija končana, bo podjetje s sedežem v Portorožu izbrisano iz registra.
Splošna plovba je bila ustanovljena leta 1954, poslovati pa je začela z eno ladjo, izhaja iz objave na spletni strani družbe. Tri leta po ustanovitvi ladjarja je bila ustanovljena še Luka Koper. Splošna plovba je v 60. letih prejšnjega stoletja postala drugi največji jugoslovanski ladjar, konec 70. let pa je zaposlovala že več kot 1.600 ljudi. Njene ladje so nosile imena slovenskih mest, je spomnil portal Necenzurirano.
Z osamosvojitvijo je Splošna plovba ostala brez zaledja za linijsko poslovanje, zaradi česar se je morala specializirati za prevoze razsutih tovorov. Družbo so pestila tudi visoka posojila za nakupe ladij, najeta na Japonskem. Država se je zato leta 1995 obvezala, da bo družbi pomagala vračati dolgove, v zameno pa je postala edini lastnik podjetja.
Preobrat v poslovanju se je zgodil leta 2004, ko je Splošna plovba praznovala 50-letnico obstoja. Takrat je skupina zaradi dobrih razmer na trgu ustvarila rekordne rezultate in kar 15 milijonov evrov dobička, kar ji je omogočilo, da se je lotila obnove in pomlajevanja flote. Kmalu zatem se je vnel boj za njeno lastništvo.
Nemci leta 2007 postali večinski lastniki
Nemški ladjar Döhle, ki je v 90. letih že priskočil na pomoč Splošni plovbi, je izrazil interes za delnice Splošne plovbe, katere lastnica je bila tudi država in svoj delež leta 2005 uvrstila na seznam podjetij za prodajo. Nemci so sprva pridobili petinski delež družbe, leta 2007 pa postali večinski lastniki slovenskega ladjarja.
Posel se je znašel pod drobnogledom policije in drugih državnih organov. Računsko sodišče je ugotovilo, da je bil državni delež v Splošni plovbi prodan nepregledno in da vsi ponudniki pri tem niso imeli enake obravnave. Komisija za preprečevanje korupcije, ki jo je takrat vodil Drago Kos, pa je policiji naznanila sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ki naj bi ga zagrešili posamezni člani vlade.
Ob prodaji leta 2007 si je sicer država zagotovila še možnost za prodajo 25-odstotnega deleža, ki ga je leta 2012 ob nasprotovanju predsednika uprave Splošne plovbe Egona Bandlja tudi izkoristila. Kmalu po tistem je šlo poslovanje družbe, tako Necenzurirano, samo še navzdol. Prihodki skupine so v letih od 2013 do 2016 padli z več kot sto na le 35 milijonov evrov. V tem času je ustvarila kar 145 milijonov evrov izgube, večinoma zaradi izgub pri prodaji ladij in oslabitev njihove vrednosti.
Leta 2022 se je v družbi zgodilo večje odpuščanje. Leta 2023 je Splošna plovba prodala ladjo Pohorje, še zadnjo v floti s slovenskim imenom. Lani pa je po poročanju portala Necenzurirano prodala zadnje večje premoženje – poslovno stavbo in vilo San Marco v Portorožu. Zaradi te prodaje je družba lani po več zaporednih letih poslovanja z izgubo ustvarila dobiček v višini 1,7 milijona evrov, izhaja iz objave agencije Ebonitete.
