Nedelja, 18. 10. 2020, 22.00
4 leta, 2 meseca
Trumpova izbranka, ki noče biti kraljica
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,31
10
Globoko verna katoličanka in velika nasprotnica splava Amy Coney Barrett bo najverjetneje konec oktobra v ameriškem senatu potrjena za novo zvezno vrhovno sodnico. Tako bo na devetčlanskem vrhovnem sodišču ZDA šest konservativnih sodnikov in trije liberalni.
Amy Coney Barrett, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump predlagal za zvezno vrhovno sodnico, je že nekaj let ljubljenka konservativnega krila republikanske stranke. Na drugi strani je trn v peti liberalcem.
Ameriško zvezno vrhovno sodišče je staro skoraj toliko kot same ZDA, saj obstaja od leta 1789. Kot varuh ustave in vrhovni sodni odločevalec v spornih zadevah ima izjemno pomembno vlogo v ameriškem političnem sistemu preverjanja in ravnotežij (ang. check and balances).
Neizprosni boj za vrhovnega sodnika
Zato ne preseneča, da je vprašanje, kdo bo novi zvezni vrhovni sodnik, vedno politično občutljivo in poskrbi za vroče prepire med republikanci in demokrati. Zlasti ker je mandat novega vrhovnega sodnika skoraj dobesedno dosmrten. Ameriški zvezni vrhovni sodnik ni izvoljen za nekaj let, ampak se njegov mandat konča s smrtjo ali odstopom.
Od sredine 19. stoletja ima zvezno vrhovno sodišče devet članov. Pred smrtjo vrhovne sodnice Ruth Bader Ginsburg je bilo razmerje med konservativnimi in liberalnimi sodniki v razmerju pet proti štiri.
Vrhovne sodnike izbere predsednik, potrdi jih senat
Pet vrhovnih sodnikov v trenutni sestavi so namreč predlagali republikanski predsedniki (George Bush mlajši in njegov oče Georg Bush starejši ter Trump), štiri (če štejemo še Ginsburgovo) pa demokratska predsednika Bill Clinton in Barack Obama.
Barrettova je že tretji vrhovni sodnik, ki ga je Trump predlagal v svojem prvem mandatu. Če bodo izidi letošnjih predsedniških volitev tesni, je mogoče, da bodo o zmagovalcu na koncu odločali vrhovni sodniki, tudi Barrettova.
Trumpu je za zdaj uspelo na vrhovno sodišče spraviti dva svoja kandidata – Neila Gorsucha in Bretta Kavanaugha. Smrt že dalj časa hude bolne Ginsburgerjeve tik pred iztekom njegovega predsedniškega mandata pa mu je omogočil še tretjo nominacijo.
Spor med Obamo in senatom
Že samo dejstvo, da so šli Trump in njegovi republikanci v takojšnjo zapolnitev vrhovnega sodišča, je sprožilo ogorčenje med demokrati. Ti se še dobro spomnijo leta 2016. Februarja tega leta je umrl konservativni vrhovni sodnik Antonin Scalia.
Tedanji predsednik Obama je za prosto mesto nominiral Merricka Garlanda, a je republikanska večina v senatu zavrla njegovo potrditev, češ da Obama v zadnjem letu svojega mandata ne bi smel predlagati vrhovnega sodnika, ampak bi moral pravico izbire prepustiti novemu predsedniku ZDA.
Demokrati republikancem očitajo dvojna merila
Zdaj ko je Ginsburgova tudi umrla v zadnjem letu Trumpovega mandata, pa republikanska večina v senatu ni sledila svojim načelom iz leta 2016 in izbiro prestavila na čas po volitvah. Demokrati republikanskim kolegom zdaj upravičeno očitajo dvojna merila.
Nominacija Barrettove za vrhovno sodnico je naletela na oster odpor na ameriški levici. Številni na ameriški levici so prepričani, da bo potrditev Barrettove za vrhovno sodnico tlakovala pot v radikalno konservativno Ameriko, takšno, kot je prikazana v mračnjaški Deklini zgodbi. Na fotografiji vidimo protestnice proti Barrettovi, ki so oblečene v uniforme dekel iz televizijske upodobitve romana Deklina zgodba.
A politika je igra moči in Trump je nekaj dni po smrti Ginsburgove za novo vrhovno sodnico predlagal 48-letno Barrettovo, republikanski senatorji pa so v večini izrazili pripravljenost, da obravnavajo njeno potrditev.
Trumpu je Barrettova padla v oči že leta 2017
Izbira Barrettove ni bila veliko presenečenje, saj je bila že pred tem visoko na Trumpovi listi kandidatov za morebitno izpraznjeno mesto na zveznem vrhovnem sodišču. Trump je Barrettovo, ki je bila v letih 1998 in 1999 asistentka zgoraj omenjenega konservativnega sodnika Scalie, že leta 2017 predlagal za članico enega od prizivnih sodišč.
Tudi takrat je o njenem imenovanju odločal senat. Ker Barrettova nasprotuje splavu (bila je tudi govornica na shodih proti zakonodaji, ki dovoljuje splav), je seveda prišla pod drobnogled demokratov, proti njeni potrditvi za prizivno sodnico pa so bila tudi nekatera združenja istospolno usmerjenih.
Ljubljenka konservativcev
Po drugi strani pa je leta 2017 Barrettova postala ljubljenka konservativcev, zaradi česar ima velike možnosti, da jo republikanska večina v senatu potrdi za vrhovno sodnico. Če bo šlo republikancem v senatu vse kot po maslu, bo zadnje, dokončno glasovanje o njej 27. oktobra.
Če gredo zaradi Barrettove lasje pokonci številnim na ameriški levici, pa so na konservativni desnici nad njo navdušeni. Še posebej jo podpirajo tisti, ki nasprotujejo pravici do splava. Znani so tudi kot zagovorniki življenja (ang. pro-life), njihovi nasprotniki, ki podpirajo pravico do splava, pa kot zagovorniki izbire (ang. pro-choice). Vprašanje splava je nasploh ena od najglobljih ločnic med konservativnimi in liberalnimi Američani.
Po tem bo Barrettova, ki zase pravi, da verjame v moč molitve, vrhovna sodnica verjetno nekaj desetletij. To bo vrhunec kariere in hkrati končni cilj na njeni pravniško-sodni poti. V New Orleansu rojena katoličanka daljnih francoskih korenin je svojo pravno pot začela s študijem prava na pravni šoli Notre Dame, ki je del katoliške univerze Notre Dame. Ta ima sedež v South Bendu v ameriški zvezni državi Indiani.
Leta 2000 zastopa Georgea Busha mlajšega
Po študiju je bila nekaj časa tudi odvetnica v eni od odvetniških družb, ki je leta 2000 pravno zastopala republikanskega predsedniškega kandidata Georgea Busha mlajšega v sporu glede štetja glasov na predsedniških volitvah na Floridi.
Leta 2001 je zajadrala v profesorske vode. Leta 2002 se je tudi vrnila na pravno šolo Notre Dame in bila gostujoča profesorica prava tudi na drugih univerzah. Nato je sledila že omenjena izvolitev za sodnico prizivnega sodišča.
Mati sedmih otrok
Barrettova (takrat še Amy Vivian Coney) se je leta 1999 poročila s svojim pravniškim kolegom Jessejem Barrettom. Živita v kraju South Bend, kjer je bil nekdaj župan Pete Buttigieg, ki je letos pogorel na demokratskih primarnih volitvah. Barrettova imata sedem otrok, pet je bioloških, dva pa sta posvojena in po rodu s Haitija.
Barrettova ima kar sedem otrok, dva med njimi sta temnopolta posvojenca s Haitija.
Letos poleti se je Barrettova okužila z novim koronavirusom in okužbo uspešno prebolela. Trump je njeno nominacijo za vrhovno sodnico predstavil 26. septembra na vrtu Bele hiše. Ta javna predstavitev, ki so se je udeležili številni gostje brez zaščitnih mask, je menda prispevala k temu, da se je več gostov okužilo z novim koronavirusom.
Po tem dogodku so novi koronavirus med drugim odkrili pri Trumpu in njegovi ženi Melanii ter nekaterih senatorjih. Seveda ni bila kriva Barrettova, ki takrat ni bila več kužna, je pa ta neprijetni dogodek povezan z njenim imenom.
Z Barrettovo do glasov volivk?
Z nominacijo Barrettove se želi Trump še enkrat več priljubiti konservativnim volivcem, zlasti pa konservativnim volivkam. Z Barrettovo kot kandidatko se skuša prikupiti tudi manj konservativnim volivkam, ki pred predsedniškimi volitvami še ne vedo, za koga bi volile.
Na drugi strani skušajo demokrati njeno imenovanje in zlasti zaslišanje izkoristiti za predvolilne napade na Trumpa in republikansko stranko. Demokratski senatorji so tako na zaslišanju vanjo vrtali zlasti z vprašanji, ki veljajo za ideološko pereča in bi morda Barrettovo pred volitvami spravila v zadrego: vprašanje splava, istospolne zakonske zveze in Obamov zakon o zdravstvenem zavarovanju.
Demokrati nad Barrettovo
Trumpovo kandidatko za vrhovno sodnico demokrati skušajo ameriškim volivcem predstaviti kot osebo, ki bo prepovedala splav, ukinila istospolne zakonske zveze in milijonom Američanom ogrozila zdravstveno oskrbo. Barrettova se je na zaslišanju jasnim odgovorom na ta vprašanja izmikala, kolikor se je pač dalo, oziroma se ni hotela opredeliti, kako bo glasovala o omenjeni zakonodaji.
Zaslišanje Barrettove v senatu je seveda zaradi bližajočih se predsedniških in kongresnih volitev svojevrstni predvolilni šov. Barrettova se je na zaslišanju izogibala odgovorom na politično kočljive teme, da republikancem in Trumpu ne bi naredila kakšne predvolilne politične škode. Tako se je izognila in izmikala odgovorom na številna (načrtno provokativna) vprašanja, med drugim, ali so podnebne spremembe posledice človekovih dejanj, ali ima Trump pravico pomilostiti samega sebe in ali lahko Trump enostransko ženskam odreče volilno pravico.
Na zaslišanju je med drugim dejala: "Sodniki ne vstanejo zjutraj in si rečejo imam agendo, rad imam orožje, nimam rad orožja, rad imam splav, nimam rad splava in nato hodijo naokrog kot kraljica in vsilijo svojo voljo vsemu svetu."
Še bolj konservativno vrhovno sodišče
S pričakovano izvolitvijo Barrettove bo konservativna večina na vrhovnem sodišču še okrepljena. Konservativnih vrhovnih sodnikov bo dvakrat več kot liberalnih, kar ravno ne odraža razmerja moči med konservativno in liberalno usmerjenimi Američani v celotni ameriški družbi.
10