Sreda, 14. 10. 2020, 4.00
3 leta, 6 mesecev
Bo eden od njiju po slovenski zaslugi postal predsednik ZDA?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,36
8
Kamala Harris in Mike Pence. Eden od njiju bo novembra letos izvoljen za podpredsednika ZDA. Če bo to uspelo Harrisovi, bo postala prva podpredsednica ZDA v zgodovini. Prav lahko pa se zgodi, da bo eden od njiju v prihodnosti postal predsednik ZDA.
Letošnji spopad za Belo hišo med Donaldom Trumpom in Joejem Bidnom je nekakšen spopad dedkov. Toda v ozadju na svojo priložnost čakata mlajša podpredsedniška kandidata Mike Pence in Kamala Harris.
Zdajšnji podpredsednik ZDA Mike Pence je tudi letošnji republikanski podpredsedniški kandidat. Star je 61 let, torej je od 74-letnega Trumpa mlajši 13 let. V primeru, da bo najslavnejši slovenski zet javnomnenjskim anketam navkljub 3. novembra letos zmagal, bo Pence znova postal podpredsednik.
Podpredsedniki, ki so hoteli postati predsedniki
Podpredsedniško mesto bi seveda lahko bilo za Pencea dobra odskočna deska za morebitno kandidaturo za predsednika ZDA leta 2024. Tako je na primer Al Gore, ki je bil podpredsednik v obdobju predsednikovanja Billa Clintona, leta 2000 kandidiral za predsednika ZDA.
Takrat je demokrata Gora premagal republikanec George Bush mlajši. Če Goru s podpredsedniškega mesta ni uspel naskok na Belo hišo, je to uspelo Georgeu Bushu starejšemu. Ta je bil podpredsednik ZDA med letoma 1981 in 1989. Jeseni 1988 je kot republikanski predsedniški kandidat premagal demokrata Michaela Dukakisa.
Je pa Bush starejši leta 1992 izgubil spopad s Clintonom in tako prišel v malce neslavno skupino predsednikov ZDA, ki jim ni uspelo ostati v Beli hiši vseh osem let.
Pence, ki je v primerjavi s Trumpom dolgoletni politik in je bil že pred letom 2016 del republikanskega esteblišmenta, velja za predstavnika konservativnega krila republikanske stranke. Kot guverner Indiane je na primer pred leti podpisal zakon, za katerega so na politični levici in tudi na zmernem krilu republikanske stranke menili, da je naperjen proti istospolno usmerjenim. Pence nasprotuje splavu, istospolnim porokam in raziskavam izvornih celic. Pence je guverner Indiane postal leta 2013. Pred tem je bil od leta 2001 član ameriškega kongresa. Ko je bilo zdaj že precej pozabljeno gibanje čajankarjev (Tea party) na vrhuncu svoje slave in priljubljenosti, se je Pence, ki je velik zagovornik nizkih davkov, prišteval k njim.
Podpredsedniki, ki nenadoma postanejo predsedniki
Seveda pa ni nujno, da bi moral Pence čakati na predsedniško mesto vse do volitev leta 2024. Življenje je nepredvidljivo in v zadnjih desetletjih se je kar dvakrat zgodilo, da je zaradi nepredvidenega dogodka podpredsednik ZDA postal predsednik.
Leta 1963 je podpredsednik Lyndon B. Johnson zaprisegel kot novi predsednik ZDA zaradi tragične smrti predsednika Johna F. Kennedyja, ta je bil v Dallasu žrtev atentata. Leta 1974 pa je po odstopu Richarda Nixona predsednik ZDA postal dotedanji podpredsednik Gerald Ford.
Pencea naj bi izbrala Melania
Če bo v prihodnosti Pence tako ali drugače postal predsednik ZDA, bo nekaj zasluge pri tem imela tudi naša rojakinja Melania Trump. Kot je leta 2018 v svoji knjigi Prvi v vrsti (ang. First in line) zapisala ameriška novinarka Kate Andersen Brower, je bila prav Melania leta 2016 tista, ki je najbolj navijala za Pencea.
Pred Penceom sta bila leta 2016 v igri za Trumpovega podpredsednika zlasti nekdanji republikanski kongresnik Newt Gingrich in nekdanji guverner New Jerseyja Chris Christie. O vlogi Melanie pri izbiri podpredsednika je pisala tudi novinarka Washington Posta Mary Jordan v svoji knjigi Umetnost njenega dogovarjanja (ang. The Art of her deal). Kot trdi Jordanova, je Melania menila, da bo Pence sprejel svoj položaj številke dve, medtem ko bi Gingrich in Christie morda politično ogrožala Trumpa in ga poskušala zasenčiti. Proti Christieju sta bila tudi Jared Kushner in Ivanka Trump. Spet drugi viri trdijo, da je imel glavno vlogo pri izbiri Pencea Trumpov takratni vodja kampanje Paul Manafort.
Na koncu je Trump poslušal Melanio in pred spopadom s Hillary Clinton za svojega podpredsedniškega kandidata izbral Pencea, ki je bil takrat guverner ameriške zvezne države Indiane. Kot trdi zgoraj omenjena novinarka, je Melania menila, da je Pence brez grehov.
Brez afer in okostnjakov v omari
"To pomeni, da (Pence, op. p.) ni imel nobenih afer in kakšnih finančnih zapletov. Na kratko, v zvezi z njim ni bilo nobene drame. Ugotovila je, da je bilo tega dovolj že pri njenem možu," piše Browerjeva in dodaja, da je Melania želela moževo s škandali obremenjeno življenje in njegov impulzivni značaj uravnotežiti z nekom, ki je bolj stabilen in dosleden ter zagotovo nima nobenih okostnjakov v omari.
Vsekakor je Trump leta 2016 s Penceom nagovarjal vnete protestantske volivce, zlasti tiste iz osrednjih delov ZDA. Ti so bili sprva kar malce zadržani do "razvratneža" Trumpa, ki prihaja iz liberalnega New Yorka. S Penceom jim je Trump tudi dal zagotovilo, da se bo držal konservativne smeri v zadevah, kot je nasprotovanje splavu in istospolni zakonski zvezi.
Penceovo versko in politično spreobrnjenje
Če je namreč veliko vprašanje, kako veren je sploh Trump, pa je Pence zagotovo globoko veren. Pred leti se je opisal takole: "Kristjan, konservativec in republikanec. V tem vrstnem redu."
Pence se je leta 1985 poročil s Karen Batten. Spoznala sta se v eni od katoliških cerkva v Indianapolisu. Pozneje sta oba postala protestanta. Imata tri otroke: sina in hčerki. To je za Karen drugi zakon. Prvič se je poročila leta 1978, a se je kmalu ločila.
Pence se je rodil v katoliški družini irskih Američanov, ki so bili volivci demokratov. V mladih letih je bil ministrant. Pred volitvami leti 1976 je kot prostovoljec sodeloval v demokratski volilni kampanji in na predsedniških volitvah leta 1980 glasoval za demokrata Jimmyja Carterja.
Nato pa se je v obdobju študija zgodil veliki preobrat, ko je iz katolištva prestopil v protestantizem ter postal evangeljski novorojeni kristjan (born-again christian). S tem je zelo razočaral svojo mamo.
Verski spreobrnitvi je sledila še politična. Iz demokrata je postal republikanec. Svojo politično spremembo je pozneje pojasnjeval kot vpliv republikanskega predsednika Ronalda Reagana.
Prva predsednica ZDA?
Če bo novembra zmagal Biden, bo podpredsednica ZDA postala senatorka iz Kalifornije Kamala Harris, ki bo čez nekaj dni dopolnila 56 let. Biden, ki bo nekaj tednov po volitvah praznoval 78. rojstni dan, je sicer avgusta letos nakazal, da bo v primeru zmage kandidiral tudi leta 2024, ko bo dopolnil kar 82 let. A je to veliko vprašanje.
Harrisova in Biden sta bila še lani na prvih soočenjih demokratskih predsedniških kandidatov na nasprotnih bregovih in sta se nekajkrat sporekla. Harrisova se je zaradi premajhne podpore hitro umaknila iz igre. Na koncu je postala srečna poraženka, saj jo je Biden izbral za svojo podpredsedniško kandidatko. Harrisova je tretja podpredsedniška kandidatka v ameriški zgodovini. Prva je bila leta 1984 Geraldine Ferraro (izbral jo je demokratski predsedniški kandidat Walter Mondale), druga pa Sarah Palin, ki jo je za svojo podpredsednico leta 2008 izbral republikanski predsedniški kandidat John McCain.
V primeru, da Biden iz kakršnega koli razloga ne bi mogel v celoti opraviti svojega predsednikovanja, bo seveda vajeti prevzela Harrisova. V tem primeru bo prva predsednica ZDA, torej tisto, kar pred leti ni uspelo Clintonovi.
Amy Klobuchar in George Floyd
Tako kot je Penceov vzpon na podpredsedniško mesto povezan s Slovenko Melanio, je pot Harrisove do podpredsedniške kandidature povezana s senatorko iz Minnesote Amy Klobuchar, ki je po očetu slovenskega rodu. Klobucharjeva je bila namreč v začetku zelo močna kandidatka za podpredsednico, še zlasti, ker je Biden napovedal, da bo za podpredsedniški položaj izbral žensko.
Klobucharjeva je 19. junija letos javno napovedala, da se umika iz tekmovanja za podpredsednico, in obenem dejala, da bi moral Biden izbrati za podpredsednico temnopolto žensko. S tem je Klobucharjeva Harrisovi zelo olajšala vzpon proti podpredsedniškemu mestu. Če malce špekuliramo: če ne bi bilo Floydove smrti in protestov, bi morda novembra letos prva podpredsednica ZDA v zgodovini postala ameriška Slovenka.
Nato pa je 25. maja umrl temnopolti George Floyd in izbruhnili so protesti. Zdaj je postalo za demokrate skoraj zavezujoče, da bo podpredsednica temnopolta. Harrisova je tako čez noč postala zelo močna kandidatka in nazadnje se je Biden res odločil zanjo.
Tamilsko-jamajške korenine
V primeru zmage na volitvah bo Harrisova postala tudi prva podpredsednica tamilskega rodu. Njena mama je bila namreč Tamilka hindujske vere Shyamala Gopalan (umrla je leta 2009), njen oče pa je temnopolti Jamajčan, levo usmerjeni profesor ekonomije David J. Harris. Tamilka Shyamala in Jamajčan David sta se spoznala v ZDA, ko sta bila oba dejavna v gibanju za pravice temnopoltih.
V zakonu, ki se je kmalu končal z ločitvijo, sta se jima rodila dve hčerki, starejša Kamala Devi in mlajša Maya Lakshmi. Obe sta pravnici. Kamala Harris je svojo pravniško kariero začela leta 1990 kot namestnica okrožnega javnega tožilca v rodnem Oaklandu, leta 2004 je postala javna tožilka v San Franciscu, leta 2014 pa glavna javna tožilka v zvezni državi Kaliforniji. Novembra 2016 je kandidirala za senatorko v Washingtonu in zmagala. Letos se bo morda povzpela še višje po politični lestvici.
8