Petek, 5. 3. 2021, 12.49
2 leti, 10 mesecev
Je nekdanja kraljica Evrope pred drugim velikim porazom?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,59
16
Angela Merkel, ki se bo letos po napovedih poslovila od kanclerskega položaja, je v svoji politični karieri doživljala vzpone in padce. Pandemija novega koronavirusa je še njen zadnji zahtevni izziv na kanclerski poti.
Angela Merkel je pred leti dobila vzdevek kraljica Evrope. A nato je prišla migrantska kriza, ki je skrhala njeno priljubljenost med Nemci. Na začetku pandemije covid-19 je Merklova spet zablestela, a zdaj se zdi, da njena zvezda znova počasi ugaša.
Na začetku pandemije je šlo Nemcem skoraj kot po maslu. Nemški virolog Christian Drosten iz znamenite berlinske bolnišnice Charite je že januarja lani prvi na svetu izdelal test za odkrivanje okužb z novim koronavirusom.
Nemški začetni uspehi
Prav dejstvo, da so lahko Nemci s testiranjem hitro ugotovili okužbe z novim koronavirusom, ki je dobil uradno ime sars-cov-2, je po mnenju nekaterih zaslužno, da jim je šlo lani spomladi precej boljše kot drugim velikim evropskim državam – Italiji, Španiji, Franciji in Veliki Britaniji.
Številni so zasluge pripisovali tudi nemški kanclerki Angeli Merkel. Ker je diplomirala iz fizike in doktorirala iz kvantne kemije, naj bi imela za razliko od drugih voditeljev bolj znanstven pristop.
Znanstvenica Merklova
Ameriški medij The Atlantic je lani aprila tako objavil članek z naslovom: The secret to Germany’s covid-19 success: Angela Merkel is a scientist (sl. Skrivnost nemškega uspeha v boju s covid-19: Angela Merkel je znanstvenica).
Še zlasti so aprila lani številni svetovni mediji radi objavljali njeno razlago takrat zelo priljubljene fraze sploščanje krivulje (ang. flatten the curve), in sicer kot nekakšen dokaz njenega znanstvenega pristopa do pandemije.
Merklova razlaga sploščanje krivulje:
Nemški racionalni protipol Trumpu
To so bili časi, ko je Merklova vzbujala občudovanje po vsem svetu. V ameriški medijih je celo zavladala nekakšna merkelmanija. Kolumnist New York Timesa Bret Stephens je v šali zapisal, da bi moral demokratski predsedniški kandidat Joe Biden za svojo podpredsednico izbrati Merklovo.
Za liberalno Ameriko je bila Merklova nekakšen protipol ameriškemu republikanskemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki več kot očitno ni znal zajeziti širjenja pandemije in se je za nameček osmešil z izjavami o vbrizgavanju razkužil v telo in zdravljenju z ultravijolično svetlobo.
Svojevrstna rehabilitacija Merklove
Zaradi dobrega nemškega spopadanja s pandemijo je postala Merklova tudi bolj priljubljena med nemškimi volivci. Ne pozabimo, leta 2015 in 2016 je zaradi migrantske krize, ki jo je tudi sama pomagala zaostriti s svojo nepremišljeno politiko odprtih vrat, začela izgubljati podporo med nemškimi volivci.
Kanclerka Merklova in zdaj že nekdanji ameriški predsednik Trump sta pogosto na različnih bregovih, tudi kar se tiče pandemije novega koronavirusa. Medtem ko Merklova zagovarja stroge ukrepe tudi za ceno gospodarske škode, je Trump dajal prednost gospodarstvu.
Prišlo je do vzpona protimigrantske AfD, ki jo je začel voliti tudi del dolgoletnih volivcev CDU. Merklova je usihanje podpore CDU skušala preprečiti s sestopom z vrha stranke in napovedjo, da po letu 2021 ne bo več kanclerka. Dobro vodenje pandemije pa jo je v očeh nemških volivcev po svoje rehabilitiralo.
Ugibanja, da bo kanclerka tudi po letu 2021
V nekaterih nemških medijih so se lani spomladi začela pojavljati celo ugibanja, ali si bo zopet priljubljena in občudovana Merklova morda premislila in se bo znova, že petič, skušala zavihteti na kanclerski položaj.
Piko na i nemškim uspehom v času pandemije pa je dalo nemško biotehnološko podjetje BioNTech, ki je lani novembra skupaj z ameriškim farmacevtskim velikanom Pfizer prvo na svetu razvilo učinkovito cepivo proti novemu koronavirusu.
Nemške težave z drugim valom
A potem se je nemška krivulja spopadanja s korono usmerila navzdol. Tako kot drugod po Evropi je spet začelo naraščati število okužb, zlasti v vzhodnih nemških deželah. Naraščanju okužb je sledilo novo zapiranje javnega in gospodarskega življenja.
Kot po vseh državah tudi v Nemčiji obstajajo tako zagovorniki kot tudi nasprotniki strogih zajezitvenih ukrepov proti širjenju pandemije novega koronavirusa. Na fotografiji vidimo shod privržencev ukrepov. Udeleženka shoda nosi napis I love Drosten (sl. Ljubim Drostna) v podporo nemškemu virologu Drostnu, ki je eden izmed najbolj opaznih zagovornikov zajezitvenih ukrepov.
Če Nemčijo primerjamo z drugimi večjimi evropskimi državami, kot so Velika Britanija, Francija, Italija in Španija, je stanje še relativno dobro. Do zdaj (podatek na dan 2. marec) je zaradi covid-19 v Nemčiji umrlo 845 ljudi na milijon prebivalcev, v Veliki Britaniji 1.805, Italiji 1.622, Španiji 1.488 in Franciji 1.328.
Nezadovoljni Nemci
Toda nemška javnost je kljub tej primerjalni uspešnosti vse bolj nezadovoljna, in sicer zaradi dolgotrajnosti ukrepov. Sredi lanskega decembra so Nemci skoraj soglasno podpirali stroge zajezitvene ukrepe. Po javnomnenjski anketi agencije YouGov je takrat ukrepe nemške zvezne vlade in zveznih dežel podpiralo 73 odstotkov Nemcev.
A nato je začela podpora počasi padati. V začetku januarja je ukrepe podprlo le še 65 odstotkov Nemcev, v začetku februarja pa je podpora padla na polovico.
Manj kot polovica Nemcev podpira stroge ukrepe
V zadnji anketi je podpora padla že pod polovico. Samo še 35 odstotkov Nemcev namreč podpira stroge zajezitvene ukrepe oziroma zahteva njihovo zaostritev. Na drugi strani 43 odstotkov Nemcev podpira postopno sproščanje ukrepov, 17 odstotkov pa popolno odpravo vseh ukrepov za zajezitev pandemije.
V Nemčiji se zadnje čase krepijo nasprotniki strogih zajezitvenih ukrepov. Na fotografiji vidimo nasprotnika ukrepov, ki ima na zaščitni maski napis Merkel-Maulkorb (sl. Merklov nagobčnik).
Težava za Merklovo je še toliko večja, ker ima Nemčija – tako kot večina drugih članic EU – veliko težav s hitrostjo cepljenja. Nič ne pomaga, če so nemški znanstveniki prvi razvili učinkovito cepivo, če to ne more dovolj hitro do nemških državljanov.
Prepočasno cepljenje
Številne države, ki so imele večje težave z zajezitvijo pandemije kot Nemčija, so zdaj bolj uspešne pri cepljenju. Do 1. marca letos so tako po podatkih Bloomberga z vsaj enim odmerkom cepiva v Izraelu cepili že 52 odstotkov prebivalstva, v Veliki Britaniji 30 odstotkov in v ZDA 15 odstotkov.
Na drugi strani so v Nemčiji do zdaj z vsaj enim odmerkom cepili samo 4,5 odstotka prebivalstva. Kot piše Politico, ni težava v tem, da Nemčija ne bi imela dovolj cepiva, ampak so težave pri hitrosti cepljenja.
Varovanje podatkov pomembnejše od hitrosti cepljenja
Od 8,5 milijona odmerkov cepiva, ki jih je do zdaj prejela, jih je Nemčija porabila samo 68 odstotkov. V ZDA je številka višja: porabili so 75 odstotkov prejetih odmerkov cepiv.
Predsednico Evropske komisije Ursulo van der Leyen imajo številni za najbolj odgovorno za zamudno in počasno cepljenje proti covid-19 v EU.
Težave s hitrostjo cepljenja ima Nemčija tudi zato, ker bolj varuje osebne podatke. Izrael je namreč v vrhu cepljenja tudi zaradi tega, ker je privolil, da BioNTechu in Pfizerju sporoča podatke o ljudeh, ki jih cepi (na primer njihovo starost in spol).
Spodrsljaji Merklove kronske princese v palači Berlaymont
Največjo napako pa je po pisanju Politica Merklova storila junija lani, ko se je strinjala s prenosom nabave cepiva proti sars-cov-2 z nemške vlade na Evropsko komisijo, ki jo vodi njena rojakinja Ursula von der Leyen.
Von der Leynova, ki je politična varovanka Merklove in je dolga leta tudi veljala za njeno naslednico na kanclerskem položaju (za tolažbo je potem dobila najvišji položaj v bruseljski palači Berlaymont), pa se pri nabavi cepiv za evropske državljane do zdaj ni ravno najbolj izkazala.
Prepočasno cepljenje škodi gospodarstvu
Poleg tega se je nemška vlada na čelu z Merklovo prepozno začela ukvarjati s tem, kako povečati zmogljivosti za proizvodnjo cepiv. "Potrebujemo veliko denarno podporo države za izgradnjo kapacitet za proizvodnjo cepiv," poudarja vodja inšituta za ekonomske raziskave Ifo Clemens Fuest in dodaja, da zamude pri cepljenju škodijo nemškemu gospodarstvu.
16