Petek, 19. 2. 2021, 22.00
2 leti, 10 mesecev
Ženska, ki je tarča pobesnelih mož v črnem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,02
17
Danska premierka Mette Frederiksen zagovarja drastično zaostritev azilne politike. V danskem parlamentu je nedavno med drugim dejala, da se na Dansko ne sme priseljevati preveč ljudi. Preveč priseljencev po njenem mnenju ogroža dansko enotnost.
Če so v več zahodnih državah socialdemokratske stranke zadnja leta v krizi in se spopadajo z upadom podpore (na primer v Nemčiji, Avstriji ali na Nizozemskem), se danski socialdemokrati temu uspešno zoperstavljajo.
Leta 2019 so tako na volitvah na Danskem zmagali in potem tudi uspešno sestavili vlado socialdemokrati. Pri tem je treba omeniti, da na Danskem pri oblikovanju vlade ni toliko pomembno, katera stranka je posamična zmagovalka, ampak kateri blok strank – levi ali desni – ima po volitvah največ sedežev.
Nova ženska na čelu stranke
Danski socialdemokrati so sicer pod vodstvom Helle Thorning-Schmidt zmagali tudi na volitvah leta 2015, a jim ni uspelo sestaviti vlade, zato so šli v opozicijo. Namesto Thorning-Schmidtove se je na čelo stranke zavihtela še ena ženska – takrat 38-letna Mette Frederiksen.
Najpomembnejša tema v danski notranji politiki je že nekaj let vprašanje priseljevanja. Prav zaradi zagovarjanja stroge politike do prosilcev za azil je blok desnih strank leta 2015 dobil več sedežev kot levica.
Protimigrantski socialdemokrati
A če v številnih državah socialdemokratske stranke vztrajajo pri politiki odprtih vrat, so danski socialdemokrati ubrali nasprotno pot. Frederiksnova je namreč velika zagovornica strožje politike do prosilcev za azil, ki prihajajo na Dansko.
V primerjavi z vzhodno sosedo Švedsko se je Danska v obdobju pandemije odločila za stroge zajezitvene ukrepe.
Leta 2018 je celo predstavila načrt, po katerem nedržavljani EU na Danskem ne bi več mogli vložiti prošnje za azil. Kdor bi to vseeno storil, bi ga po načrtu premestili v dansko begunsko taborišče v severni Afriki.
"Ceno množičnega priseljevanja plačujejo nižji sloji"
Danska bi nato sprejela samo begunce oziroma prosilce za azil v okviru kvot Združenih narodov, preostali – četudi jim bi Danska priznala azil – pa bi morali živeti v begunskih taboriščih Združenih narodov.
"Postajalo mi je vse bolj jasno, da ceno nenadzorovane globalizacije, množičnega priseljevanja in svobodnega pretoka delovne sile plačujejo nižji sloji," je pred volitvami poudarjala Frederiksnova.
Socialdemokratski volivci za strogo azilno politiko
Kot je nekaj tednov pred volitvami leta 2019 zapisal britanski Guardian, številni menijo, da je njena trda protimigrantska politika samo igra, s katero pridobiva glasove. Ne glede na to, kakšni so njeni vzgibi za trdo politiko do prosilcev za azil, pa je ta nujna, če želi preprečiti beg socialdemokratskih volivcev k desnim strankam.
Julija lani se je Frederiksnova poročila s svojim dolgoletnim partnerjem, filmskim režiserjem Bojem Tengbergom. Za leta 1977 rojeno Frederiksnovo je to že drugi zakon. Med letoma 2003 in 2014 je bila poročena z Erikom Harrom, s katerim ima dva otroka – hčerko Ido Felino in sina Magneja.
Raziskava med najbolj trdno socialdemokratsko volilno bazo jeseni 2018 je namreč pokazala, da kar 37 odstotkov najbolj zvestih socialdemokratskih volivcev meni, da ima Danska preveč liberalno politiko priseljevanja. Takšno je bilo njihovo mnenje, čeprav je takratna desna vladajoča koalicija uzakonila do tedaj najbolj strogo politiko priseljevanja.
Manjšinska enostrankarska vlada
Protimigrantske zakone, ki jih je pripravila desno usmerjena vlada, je podprla tudi Frederiksnova. Ta politika je bila pravilna, saj je s tem ustavila upad priljubljenosti danskih socialdemokratov in jih popeljala k zmagi.
Frederiksnova je po zmagi na volitvah postala premierka 27. junija 2019. Njena vlada je manjšinska s podporo manjših levih strank, v vladi pa so samo ministri iz njene stranke.
Spor s Trumpom zaradi Grenlandije
Komajda je Frederiksnova prevzela vajeti danske vlade, je že ujezila takrat najmočnejšega moža na svetu – ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ta se je namreč navdušil nad zamislijo, da bi od Danske kupil Grenlandijo.
Septembra 2019 je takratni ameriški predsednik Donald Trump odpovedal obisk na Danskem, ker je Frederiksnova zavrnila ameriško ponudbo za nakup Grenlandije. Na fotografiji so naslovnice danskih časnikov, ki so bili seveda zelo kritični do Trumpa zaradi Grenlandije in odpovedi obiska.
Seveda je Frederiksnova odločno zavrnila Trumpovo ponudbo z besedami, da otok ni na prodaj in da je Grenlandija grenlandska. Užaljeni Trump je zaradi njene zavrnitve odpovedal obisk na Danskem, ki bi moral biti v začetku septembra 2019.
Vizija o Danski brez prosilcev za azil
Frederiksnova je vsaj besedno še vedno zagovornica omejevanja pravice do azila. V nedavni razpravi v danskem parlamentu je med drugim dejala, da je njen cilj, da Danska ne bi več podelila azila nobenemu priseljencu.
"To je naš cilj. Vsekakor vam tega ne moremo obljubiti. Ne moremo obljubiti, da ne bo prosilcev za azil, lahko pa ustvarimo vizijo, kot smo jo pred volitvami, da hočemo nov azilni sistem, in potem naredimo vse, kar je v naši moči, da ga uveljavimo," je dejala po pisanju danske spletne strani thelocal.dk.
Upad števila prosilcev za azil
Lani je število prosilcev za azil na Danskem zelo upadlo, saj je prošnjo vložilo 1.547 ljudi, kar je najmanj od leta 1998. Za primerjavo: v obdobju migrantske krize leta 2015 je za azil na Danskem zaprosilo kar 21.316 migrantov.
Zaradi okužb z mutiranim virusom so morali na Danskem pomoriti na milijone nork. Po obisku ene od danskih kmetij, kjer so redili norke, je Frederiksnova pred novinarje stopila z objokanimi očmi.
Zmanjšanje števila prosilcev za azil naj bi bila posledica pandemije novega koronavirusa in strogih pravil. Danska je tako kot večina skandinavskih držav (izjema je le Švedska) po izbruhu pandemije uvedla stroge zajezitvene ukrepe.
Množični poboj nork
Pri omejevanju širjenja pandemije je Danska srednje uspešna (na 18. februar je imela 399 mrtvih zaradi bolezni covid-19 na milijon prebivalcev). Medijsko odmevno je bilo lani jeseni odkritje, da se med norkami (kuni podobnimi živalmi), ki jih zaradi krzna množično vzrejajo na danskih kmetijah, širi mutacija novega koronavirusa.
Zaradi strahu pred širjenjem mutiranega virusa z nork na ljudi je danska vlada ukazala zakol vseh 17 milijonov živali, ki so jih redili na Danskem. Pozneje se je izvedelo, da vlada ni imela zakonskega temelja za ta ukaz, kar je razburilo opozicijo.
Preplitvi grobovi in strah pred onesnaženjem podtalnice
Da bi bila smola še večja, so trupla pobitih nork zakopali v preplitve grobove, zaradi česar so nekatera trupelca pokukala na površje. Zato je bilo treba grobove prekriti z dodatno zemljo. Pojavila pa so se tudi ugibanja, ali so morda trupla nork onesnažila podtalnico.
Tako imenovani možje v črnem so na protestih lutki, ki predstavlja dansko premierko, okoli vratu dali napis z grožnjo, ki se v slovenščini glasi: "Mora biti in bo ubita!"
Zadnje dneve narašča tudi nezadovoljstvo Dancev zaradi omejitvenih ukrepov. Nasprotniki ukrepov, ki so si nadeli angleško ime Men in black, Denmark (slov. Možje v črnem, Danska), organizirajo tudi proteste proti ukrepom.
Zagorela obešena lutka
Konec januarja so se protesti v Københavnu sprevrgli v izgrede. Nekateri najbolj radikalni protestniki so na drog javne razsvetljave obesili lutko, ki je predstavljala Mette Frederiksen, in jo zažgali.
Lutka je imela okoli vratu napis v danščini: "Hun må og skal aflives!" (slov. Mora biti in bo ubita!). Napis in zažig lutke sta seveda na Danskem sprožila ogorčenje tako med levimi kot med desnimi strankami.
17