SiolNET. Novice Svet
5,51

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Skorajda neopazna, a kljub temu najboljša v Evropi

5,51

termometer

Erna Solberg
Erna Solberg, ki je pred leti dobila vzdevek Železna Erna, državi fjordov vlada od leta 2013. Foto: Reuters

Norveška, ki jo vodi konservativka Erna Solberg, se za zdaj v Evropi najuspešneje spopada s pandemijo covid-19. Močna država in visokokakovostno zdravstvo ter bogastvo, pridobljeno z nafto in zemeljskim plinom, so trdna opora v tem spopadu.

Aprila lani, ko je pandemija covid-19 vrgla iz tira dobesedno vse človeštvo, se je na družbenih omrežjih kot ogenj širil članek indijskega spletnega medija Scoopwhoop o tem, da so na čelu šestih držav, ki so se najbolje odzvale na pandemijo, ženske.

Šest domnevno najuspešnejših

Omenjene so bile naslednje predsednice vlad: Finka Sanna Marin, Nemka Angela Merkel, Novozelandka Jacinda Ardern, Danka Mette Frederiksen, Islandka Katrin Jakobsdottir in Belgijka Sophie Wilmes. Za čuda so avtorji (sprva) pozabili na dve ženski.

Sanna Marin Novice Lepotica s severa, ki ima za zdaj veliko sreče

Ena je tajvanska premierka Caj Ingven. Ta vodi državo, ki se je do zdaj najuspešneje na svetu spoprijela s pandemijo. Druga je norveška premierka Erna Solberg, voditeljica države, ki se je za zdaj s pandemijo najuspešneje spopadla na evropskih tleh.

Najmanj mrtvih na stari celini

Po podatkih worldometers.info je na 5,4-milijonskem Norveškem do zdaj (stanje na dan 5. januarja letos) zaradi covid-19 umrlo 452 ljudi, kar statistično znaša 83 ljudi na milijon prebivalcev. Primerjalno gledano je to najmanjše število mrtvih zaradi covid-19 na milijon prebivalcev v Evropi.

Na Norveškem se je zapiranje javnega in gospodarskega življenja začelo 12. marca lani. Ukrepe je država začela sproščati 7. aprila. Z naraščanjem števila okužb so na Norveškem jeseni znova začeli zaostrovati ukrepe z zapiranjem javnega življenja. Skandinavsko hladno podnebje sicer ustreza virusu, a po drugi strani majhna gostota prebivalstva otežuje njegovo širjenje. Največ okužb je tako prav v Oslu, ki je najgosteje poseljeno. V norveški prestolnici so zato ukrepi tudi najstrožji. Na Norveškem se je zapiranje javnega in gospodarskega življenja začelo 12. marca lani. Ukrepe je država začela sproščati 7. aprila. Z naraščanjem števila okužb so na Norveškem jeseni znova začeli zaostrovati ukrepe z zapiranjem javnega življenja. Skandinavsko hladno podnebje sicer ustreza virusu, a po drugi strani majhna gostota prebivalstva otežuje njegovo širjenje. Največ okužb je tako prav v Oslu, ki je najgosteje poseljeno. V norveški prestolnici so zato ukrepi tudi najstrožji. Foto: Reuters

Norveška je pri zajezitvi koronavirusa uspešnejša tudi od svoje sosede Finske, kjer so do 5. januarja zaradi smrtonosnega virusa umrli 104 ljudje na milijon prebivalcev. A kljub temu je mlada finska socialdemokratska premierka Marinova precej bolj v središču pozornosti svetovnih medijev kot njena konservativna norveška kolegica.

Strogi zajezitveni ukrepi

Prvi primer okužbe s koronavirusom so na Norveškem odkrili 26. februarja lani. Ker je število okužb hitro naraščalo, se je 12. marca začelo zapiranje javnega življenja in številnih gospodarskih panog. Istega dne je Norveška imela tudi prvi primer smrti zaradi covid-19. Norvežanom je z zajezitvenimi ukrepi uspelo zelo upočasniti pohod smrtonosnega virusa (podobno kot njihovim danskim sosedom Fincem in Dancem).

Tajvanska prestolnica Tajpej Novice Država, ki je skoraj čudežno zaustavila covid-19

Strogi zajezitveni ukrepi so seveda terjali gospodarski davek. Marca in aprila lani je imela Norveška največje število brezposelnih po gospodarski krizi v 30. letih prejšnjega stoletja. Sreča v nesreči je, da je Norveška zaradi nafte in zemeljskega plina ena od najbogatejših držav na svetu.

Kako bogati so Norvežani

Po podatkih Svetovne banke je imela Norveška leta 2019 nominalni bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v višini 75.420 ameriških dolarjev, kar jo je uvrstilo na visoko šesto mesto na svetu. Norveška denar iz prodaje nafte in plina že desetletja pametno nalaga v dva državna pokojninska sklada.

Odkritje nafte in zemeljskega plina je Norveško izstrelilo med najbogatejše države na svetu. To bogastvo država zdaj uporablja za omilitev gospodarskih posledic pandemije. Odkritje nafte in zemeljskega plina je Norveško izstrelilo med najbogatejše države na svetu. To bogastvo država zdaj uporablja za omilitev gospodarskih posledic pandemije. Foto: Reuters

Prvi je državni pokojninski sklad, ki deluje od leta 1967 ter vlaga v podjetja na Norveškem in v skandinavski soseščini. Precej večji je državni pokojninski sklad, ki je bil ustanovljen leta 1990 in vlaga denar v številna najpomembnejša podjetja po svetu. Znan je kot naftni sklad (Oil fund v angleščini) in je največji sklad za naložbe v državni lasti na svetu.

Rekordni dobički naftnega sklada

Norveški naftni sklad je imel leta 2019 180 milijard ameriških dolarjev dobička. Norveška vlada je s pomočjo denarja, ki ga prinaša naftni sklad, ublažila negativne gospodarske posledice zajezitvenih ukrepov z večanjem državnih izdatkov. Je pa imel naftni sklad zaradi svetovne koronavirusne krize v prvi polovici lanskega leta negativni donos 21 milijard ameriških dolarjev.

Nudistka Novice Največji raj za svingerje na svetu je novo žarišče korone

Norveška je bila uspešna pri zajezitvi prvega koronskega vala lani spomladi, a to je uspelo tudi nekaterim drugim evropskim državam. Toda veliko držav, ki so bile uspešne v prvem valu ali pa so se mu srečno izognile, je nato v drugem valu klecnilo. Ne pa tudi Norveška, ki je uspešna tudi v času drugega vala.

Razlogi za uspeh

Razlogov za uspešnost je več. Kot pišeta profesorja z univerze v Bergenu Per Lægreid in Tom Christensen, ima Norveška sposobne in odgovorne politike, visoko zaupanje ljudi v oblast, usposobljeno uradništvo, močno socialno državo, dobro gospodarsko stanje in nizko gostoto prebivalstva (Norveška je skoraj 20-krat večja od Slovenije, Norvežanov pa je približno dvainpolkrat toliko kot Slovencev, op. p.).

Norveški naftni sklad (uradno ime je Državni pokojninski sklad – svet) je največji državni sklad na svetu. Pred pandemijo je bil sklad vreden 1,1 bilijona ameriških dolarjev oziroma 207 tisoč dolarjev na vsakega prebivalca države fjordov. Sklad ima svoje naložbe v več kot 9.000 podjetjih po svetu (v lasti ima več kot 1,5 odstotka vseh delnic na borzah po svetu), vlaga pa tudi v obveznice in nepremičnine. Naftni sklad upravlja uprava za naložbe, ki deluje v okviru norveške centralne banke in v imenu norveškega finančnega ministrstva. Na fotografiji: levo guverner norveške centralne banke Øystein Olsen, desno Nicolai Tangen, ki je lani prevzel upravljanje naftnega sklada. Norveški naftni sklad (uradno ime je Državni pokojninski sklad – svet) je največji državni sklad na svetu. Pred pandemijo je bil sklad vreden 1,1 bilijona ameriških dolarjev oziroma 207 tisoč dolarjev na vsakega prebivalca države fjordov. Sklad ima svoje naložbe v več kot 9.000 podjetjih po svetu (v lasti ima več kot 1,5 odstotka vseh delnic na borzah po svetu), vlaga pa tudi v obveznice in nepremičnine. Naftni sklad upravlja uprava za naložbe, ki deluje v okviru norveške centralne banke in v imenu norveškega finančnega ministrstva. Na fotografiji: levo guverner norveške centralne banke Øystein Olsen, desno Nicolai Tangen, ki je lani prevzel upravljanje naftnega sklada. Foto: Reuters

Norveška je med drugim postavila na noge tudi učinkovit sistem testiranja prebivalstva na okužbo z novim koronavirusom, s katerim je pričakala jesenski drugi val. Po podatkih spletne strani statista.com (podatki so do 20. novembra lani) je bil vrh testiranj v prvem valu 18. marca, ko so testirali 6.827 posameznikov. 

Po številu testiranj na 30. mestu na svetu

Že konec julija se je število testiranj znova začelo povečevati in po 10. avgustu strmo naraščati. Vrh testiranj v drugem valu je bil 9. novembra (po podatkih do 20. novembra), ko so na Norveškem v enem dnevu testirali 31.134 posameznikov (nekaj več kot 0,5 odstotka celotnega prebivalstva). Po podatkih worldometers.info je Norveška glede na število testiranj na 30. mestu na svetu. 

Ši Džinping Novice Zakaj je Kitajski uspelo ukrotiti virus, Evropi pa ne

Veliko zaslug za dozdajšnjo uspešno omejevanje pandemije ima seveda 59-letna premierka Solbergova, ki Norveški vlada od leta 2013. Predtem je norveško vlado vodil laburist Jens Stoltenberg, ki je zdaj generalni sekretar zveze Nato.

Klepetava najstnica z disleksijo

Solbergova je doma iz mesta Bergen na zahodu Norveške. Menda je bila v otroških letih v razredu zelo klepetava. Ko je bila najstnica, so odkrili, da ima disleksijo. Pozneje je na domači univerzi v Bergenu diplomirala iz politologije. Je poročena in mati dveh otrok.

Do leta 2019 so bile vlade Solbergove manjšinske, potem pa je za leto dni z vstopom krščanskih demokratov v koalicijo vlada postala večinska. Januarja lani je Napredna stranka izstopila iz vlade, zato je vlada spet (tradicionalno) manjšinska. Napredna stranka je protestno izstopila iz vlade, ker ta norveškemu državljanu, ki se je kot prostovoljec boril na strani Islamske države, ni preprečila vrnitve v državo. Na fotografiji: Solbergova in njen novi ministrski zbor po odhodu Napredne stranke iz vlade. Do leta 2019 so bile vlade Solbergove manjšinske, potem pa je za leto dni z vstopom krščanskih demokratov v koalicijo vlada postala večinska. Januarja lani je Napredna stranka izstopila iz vlade, zato je vlada spet (tradicionalno) manjšinska. Napredna stranka je protestno izstopila iz vlade, ker ta norveškemu državljanu, ki se je kot prostovoljec boril na strani Islamske države, ni preprečila vrnitve v državo. Na fotografiji: Solbergova in njen novi ministrski zbor po odhodu Napredne stranke iz vlade. Foto: Reuters

Od leta 2004 je voditeljica konservativne stranke (v norveščini se stranka uradno imenuje Høyre oziroma Høgre, kar v slovenščini pomeni Desnica). Jedro volivcev konservativne stranke so premožni in visoko izobraženi sloji norveške družbe. Norveški konservativci veljajo za stranko nižjih davkov, a obenem prisegajo na socialno državo.

Železna Erna

Po volitvah leta 2013, na katerih so sicer največ glasov dobili laburisti, a so imeli premalo levih zaveznikov za oblikovanje vlade, je Solbergova sestavila manjšinsko vlado z Napredno stranko, ki zagovarja strožjo politiko do priseljevanja.

Donald Trump, Vladimir Putin Novice Katastrofalne prerokbe Babe Vange

Podobna so tudi stališča Solbergove. Že ko je bila med letoma 2001 in 2005 ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, je zaradi svojih trdih stališč na področju azilne politike dobila v medijih vzdevek Jern-Erna ali Železna Erna po slovensko.

Prva večinska nesocialistična vlada po letu 1985

Znova je Solbergova sestavila vlado po volitvah leta 2017 (tudi takrat so največ glasov dobili laburisti), in to spet manjšinsko vlado z Napredno stranko. Leta 2018 so v vlado vstopili tudi liberalci, leta 2019 pa še krščanski demokrati.

Z vstopom krščanskih demokratov v vlado (cena za to je bila zaostritev zakonodaje o splavu) je Norveška prvič po letu 1985 dobila nesocialistično večinsko vlado. A ne za dolgo, saj je januarja lani Napredna stranka izstopila iz vlade, zaradi česar je vlada spet manjšinska. Solbergovo nove volitve čakajo septembra letos.

Vele Srakane in Male Srakane Novice Kako je slovenski hudič prišel na samotni hrvaški otok Slovakinja Novice Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 8
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin