Petek, 22. 1. 2021, 22.00
2 leti, 11 mesecev
Bo to novi voditelj Evrope?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,35
9
60-letni Armin Laschet je bil izvoljen na čelo CDU, a to še ne pomeni, da bo na koncu tudi nemški kancler.
Jeseni se bo v Nemčiji s kanclerskega položaja poslovila Angela Merkel. Za zdaj je videti, da imata največ možnosti za prevzem oblasti v gospodarsko najmočnejši evropski državi dva politika iz vrst CDU/CSU – Armin Laschet in Markus Söder.
Leto 2021 se bo v zgodovino zapisalo kot leto, v katerem sta novega voditelja dobila tako najmočnejša država na svetu kot najmočnejša država v EU. Januarja je Joe Biden tako postal predsednik najmočnejše države na svetu, letos pa bo novega voditelja dobila tudi gospodarsko najmočnejša članica EU – Nemčija.
CDU hiti novi zmagi naproti
Nemci bodo namreč septembra, najverjetneje 26., izvolili nov sklic zveznega parlamenta in s tem posredno tudi novega kanclerja oziroma kanclerko. Nemčijo že od leta 2013 vodi velika črno-rdeča koalicija CDU/CSU in SPD - verjetno bo Unija CDU/CSU tudi letos dobila največ glasov. Ankete, opravljene januarja 2021, so ji namerile za od 35 do 37 odstotkov glasov.
Daleč zadaj so Zeleni (od 17,5 do 20 odstotkov), ki jim sledi SPD (od 14 do 16 odstotkov). Četrta je AfD (od osem do 11 odstotkov), na petem oziroma šestem mestu pa sta tesno skupaj Levica (od polosmega do devet odstotkov) in FDP (od šest do poldevetega odstotka).
Laschet ali Söder
Kot vemo, je Angela Merkel že oktobra 2018 napovedala, da po letošnjih volitvah ne bo več kanclerka, s čimer se bo po 16 letih poslovila od kanclerskega prestola. Kdo pa bo njen naslednik v kanclerski pisarni v Berlinu? Glede na to da je novi predsednik CDU postal Armin Laschet, ministrski predsednik v Severnem Porenju - Vestfaliji, bi bilo pričakovati, da bo novi kancler prav on.
54-letni Söder je prvi vodja bavarske CSU, ki je po veroizpovedi protestant. Po javnomnenjskih anketah bi ga po odhodu Merklove Nemci najraje videli na kanclerskem položaju.
A pred tem bo moral Laschet CDU in zlasti njeno sestrsko stranko CSU še prepričati, da bo Uniji na jesenskih volitvah priboril več glasov kot bavarski ministrski predsednik Markus Söder. Dokončna odločitev o kanclerskem kandidatu Unije CDU/CSU bo padla spomladi.
Söder priljubljenejši od Lascheta
Po eni zadnjih anket, ki jih je objavila nemška javna televizija ZDF, je pri volivcih Söder priljubljenejši kot Laschet. Bavarec bi bil na čelu vlade sprejemljiv za 54 odstotkov volivcev, proti pa jih je 38 odstotkov.
Laschet je po tej anketi šele na sedmem mestu: na kanclerskem stolčku naj bi si ga želelo videti za 28 odstotkov volivcev, proti pa jih je kar 57 odstotkov. Bolje od Lascheta so se odrezali tudi socialdemokrat Olaf Scholz, njegovi krščanskodemokratski kolegi Jens Spahn, Norbert Röttgen in Friedrich Merz ter sovodja Zelenih Robert Habeck.
Merkeljanec Laschet
Seveda je še uganka, za koga bodo v resnici letos jeseni volili tisti nemški volivci, ki so za CDU volili samo zaradi tega, ker so zaupali sredinski Merklovi. Bodo še vedno zvesti CDU/CSU ali pa se bodo nagnili k Zelenim ali SPD?
Laschet, Merz in Röttgen bi se morali za predsednika CDU spopasti že lani spomladi, a so zaradi pandemije kongres prestavili, najprej na lanski december, nato pa na letošnji januar. Delegati se niso zbrali v živo, ampak je bil kongres CDU zaradi pandemije tokrat digitalen.
V političnem smislu je Laschet vsekakor nadaljevalec sredinske poti, ki jo je pred leti ubrala Merklova - tako kot tudi Annegret Kramp-Karrenbauer (nemški tisk zanjo pogosto uporablja kratico AKK), ki je CDU vodila od decembra 2018. Katoličanka iz Posarja AKK, ki je pri določenih družbenih vprašanjih celo bolj konservativna od protestantke Merklove, ima celo vzdevek mini Merklova.
Polom mini Merklove
Na čelo CDU je prišla zato, da preprečila beg bolj konservativnih volivcev stranke k AfD. Ta beg se je začel leta 2015, ko se je Merklova odločila za politiko odprtih mej za migrante in begunce. Nemčija v bistvu še vedno doživlja politične popotresne sunke, ki imajo svoj začetek v migrantski krizi iz let 2015 in 2016.
AKK leta 2019 na deželnih volitvah na vzhodu Nemčije (na Saškem ter v Turingiji in Brandenburgu) ni uspelo ustaviti odtekanja volivcev k AfD, slabše od pričakovanj se je CDU odrezala tudi na volitvah v Evropski parlament, na katerih so blesteli Zeleni. Ti so doživeli vzpon v anketah in že počasi ogrožali prvo mesto CDU/CSU.
Blamaža v Turingiji
AKK, ki je po izvolitvi za predsednico CDU ždela v senci kanclerke Merklove, je dokončno izgubila vajeti nad stranko lani februarja, ko je turinška CDU skupaj z AfD in FDP izvolila novega ministrskega predsednika, liberalca Thomasa Kemmericha.
Decembra 2018 so se za predsednika CDU potegovali mladi konservativec Jens Spahn, dolgoletna ministrska predsednica Posarja in varovanka Merklove Annegret Kramp-Karrenbauer ter Merz. Zmagala je Kramp-Karrenbauerjeva, a je že februarja lani napovedala odstop.
V nemških medijih se je zaradi glasovanja CDU in FDP skupaj z AfD pojavile primerjave s Hitlerjevim vzponom na oblast. 10. februarja je AKK napovedala odstop s čela stranke. Delegati CDU bi morali novega predsednika izvoliti že na kongresu v Berlinu 25. aprila lani, a je načrte prekrižala pandemija.
Trije kandidati za vrh CDU
Tako so delegati CDU novega predsednika izvolili šele 16. januarja letos. Niso se zbrali v živo, ampak so bile volitve elektronske oziroma po pošti. Kandidati so bile trije. Tako kot leta 2018 je tudi letos znova poskusil srečo Merz. Kandidaturo sta vložila tudi dva novinca pri naskoku na čelo stranke: Laschet in Röttgen.
V prvem krogu je zmagal Merz (385 glasov) pred Laschetom (380 glasov), Röttgen je bil tretji (224 glasov). V drugem krogu pa je Laschet s 521 glasovi premagal Merza, ki jih je dobil 466. Za razliko od Merza, ki hoče stranka popeljati bolj proti desni, Laschet zagovarja merkeljansko sredinsko pot.
Merz noče vreči puško v koruzo
Na soočenju kandidatov je Laschet zlasti poudarjal, da je človek, ki hoče združevati in povezovati. To je bila seveda puščica, usmerjena proti Merzu, ki hoče CDU profilirati bolj desno. Tako kot leta 2018, ko je v Hamburg tesno izgubil proti AKK, tudi zdaj Merz klub porazu ni vrgel puške v koruzo.
65-letni Merz je ljubljenec konservativnega krila CDU, ki pa očitno trenutno ni dovolj močno, da bi ga izvolilo za predsednika stranke. Po že drugem zaporednem porazu pri naskoku na vrh CDU so ga številni že odpisali.
Najprej je leta 2019 stavil na konec koalicije med CDU/CSU in SPD, kar bi lahko odprlo možnost, da bi se še pred letom 2021 zavihtel na kanclerski položaj. Razprtije v koaliciji je Merz hotel okrepiti z grajami Merklove po slabih izidih CDU na deželnih volitvah.
Merklova noče Merza v vladi
Po porazu v boju z Laschetom pa bi Merz, ki ima veliko privržencev na desnem krilu CDU, zdaj rad postal gospodarski minister. A Merklova nad tem ni navdušena. Nenazadnje sta z Merzem že dolgo časa na bojni nogi. Leta 2009 je Merz iz politike zajadral v gospodarstvo prav zaradi tega, ker je izgubil spopad za prevlado v CDU z Merklovo.
Ko je Merklova jeseni 2018 napovedala svoj odhod s čela stranka in slovo od kanclerstva po volitvah leta 2021, se je Merz znova vrnil v politiko, pri čemer ni skrival želje po kanclerskem položaju.
Merz se otepa primerjav s Trumpom
Zaradi načrta, da bi CDU bolj pomaknil proti desnici in tako znova skušal privabiti razočarane volivce, ki so odšli k AfD, so Merza nekateri primerjali z Donaldom Trumpom. Sam je lani novembra javno zanikal, da bi bil nemški Trump.
Vsekakor pa je Trumpov poraz na lanskih predsedniških volitvah v ZDA po svoje zmanjšal tudi Merzove možnosti za naskok na vrh CDU. Poleg tega tudi AfD zadnje mesece CDU ne ogroža več tako močno, zaradi česar morda krščanski demokrati ne vidijo več takšne potrebe po bolj desno usmerjeni politiki.
9