Torek, 15. 12. 2020, 22.23
3 leta, 11 mesecev
Mož, ki je dolgo svaril pred drugim koronskim valom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,35
15
Christian Drosten je velik zagovornik strogih zajezitvenih ukrepov (njegov antipod je bonski virolog Hendrik Streeck, ki zagovarja mehkejši pristop) ter svetovalec kanclerke Angele Merkel in zdravstvenega ministra Jensa Spahna.
Nemški virolog Christian Drosten je že februarja in marca napovedoval, da se bo pandemije novega koronavirusa poleti umirila, zaradi česar bodo ljudje malce pozabili na to bolezen. Nato pa bo jeseni prišel še hujši, bolj smrtonosen val.
Ko je februarja in marca evropska javnost zaradi srh vzbujajočih poročil o množičnih smrtih zaradi korone, ki so prihajala iz Italije, prvič zares postala pozorna na nevarnost novega virusa, je bil Drosten verjetno tisti virolog v Evropi, ki je največ vedel o novem koronavirusu.
Izdelovalec testov za odkrivanje nevarnih okužb
Ne nazadnje je že januarja skupaj s svojimi sodelavci na inštitutu za virologijo na sloviti berlinski kliniki Charite prvi na svetu izdelal test za odkrivanje okužbe z novim koronavirusom.
To ni bilo prvič, da je izdelal kakšen pomemben test – leta 2003 je bil eden od odkriteljev virusa sars in je razvil test za njegovo odkrivanje. Izdelal je tudi teste za odkrivanje virusov zika in mers.
Čez noč postane zvezdnik
Zaradi pandemije novega koronavirusa je v Nemčiji skorajda nekakšen zvezdnik, znan je postal tudi v tujini. Februarja je napovedoval, da se bo z novim koronavirusom na koncu v Nemčiji okužilo 60 do 70 odstotkov ljudi.
Drosten je bil dolga leta neznan širši javnosti, čeprav je v svojih laboratorijih že skoraj 20 let nizal znanstvene uspehe enega za drugim (sodelovanje pri odkritju virusa sars, izdelava testov za odkrivanje sarsa, zike in mersa). Je zelo zaslužen, da prvi val korone ni udaril Nemčije tako močno, kot na primer Francijo, Španijo ali Veliko Britanijo.
Pri čemer je izpostavil, da je nujno upočasniti širjenje virusa, da ne bi velik naval na bolnišnice spravil zdravstva na kolena. Težnja po čim bolj podaljšanem obdobju širjenja virusa, s katerim bomo zdravstvo obvarovali pred zlomom, je kmalu dobila slogan – flatten the curve oziroma sploščimo krivuljo.
Napoved jesenskega drugega vala
Če pogledamo za nazaj, pa izstopa tudi Drostnova napoved iz februarja in marca, da se bo poleti, ko bo topleje, bolezen covid-19 umirila, zaradi česar bodo ljudje malce pozabili nanjo, nato pa bo jeseni prišel hujši, še bolj smrtonosen val.
To je bila napoved še iz časov, ko se je pričakovalo, da se bo novi koronavirus obnašal kot že znani koronavirusi in bo s toplejšim vremenom za nekaj časa poniknil. Pandemija pa poleti ni popolnoma ponehala. Je pa dovolj (tudi zaradi zajezitvenih ukrepov), da so ljudje (v številnih državah) postali bolj brezskrbni in so bili prepričani, da je najhujše že mimo.
Drostnov preventivni paradoks
Pri tem gre tudi za posledice tako imenovanega preventivnega paradoksa, o katerem je konec aprila Drosten med drugim govoril v intervjuju za britanski časnik Guardian. Ker je bilo število okužb manjše (mišljena je predvsem Nemčija), kot se je pričakovalo, so številni menili, da je bilo zapiranje javnega in gospodarskega življenja pretiran ukrep. Pri tem ti kritiki ukrepov niso upoštevali, da je bilo manj žrtev prav zaradi teh strogih zajezitvenih ukrepov.
Tudi v Nemčiji številni ljudje nasprotujejo strogim zajezitvenim ukrepom in svoje nezadovoljstvo glasno kažejo tudi na ulicah. Tarča nasprotnikov zapiranja javnega in gospodarskega življenja je tudi Drosten, ki pogosto dobiva grožnje.
Tako bo zaradi vse močnejših kritikov prišlo do sproščanja ukrepov, zaradi česar bo število okužb začelo naraščati in bomo imeli drugi val, je še svaril Drosten v pogovoru z britanskimi novinarji.
Primerjave z drugim valom španske gripe
Tako lahko zdaj v skladu z Drostnovimi napovedmi vidimo, da je drugi val korone, še zlasti v državah, ki so imele, primerjalno gledano, malo okužb v prvem valu, jeseni in na začetku zime udaril na polno.
Drosten je aprila svoja svarila o drugem valu podkrepil še s primerjavo s širjenjem španske gripe leta 1918, kjer je bil drugi val smrtonosnejši od prvega. Na začetku, tako Drosten, so bile okužbe s špansko gripo krajevnega značaja in prostorsko razmeščene skrajno neuravnoteženo. Torej je prihajalo do primerov posamičnih izbruhov okužb na zemljepisno različnih koncih.
Virus se čez poletje neopazno razširi vsepovsod
Zaradi ukrepov zapiranja javnega življenja in učinka poletja se je zdelo, da je španska gripa odšla. A v resnici se je virus čez poletje neopazno razširil po vsem ozemlju in znova, tokrat še močneje, udaril pozimi, tokrat na vseh koncih (drugi val je trajal od začetka oktobra do srede januarja 1919). Podobno je lahko pri novem koronavirusu, je spomladi v svojem podcastu svaril nemški virolog.
Močno žarišče okužb je poleti postala Severna Makedonija. Tam se je prvi val okužb od srede aprila začel umirjati, nato pa je junija prišlo do skokovitega povečanja. Nekateri pozno pomladansko oziroma poletno rast okužb v tej balkanski državi povezujejo z množičnimi zbiranji v času muslimanskega praznika ramadana in pravoslavne velike noči.
Seveda lahko pri Drostnovi razlagi širjenja španske gripe pripomnimo, da je drugi val jeseni in pozimi povezan tudi s koncem prve svetovne vojne in vrnitvijo milijonov vojakov (številni od teh so bili okuženi) z bojišč na svoje domove, kar je razmahnilo okužbe.
Balkanski koronski sod smodnika
Prav tako je vnovično širjenje novega koronavirusa letos jeseni povezano tudi s tem, da virus spomladi ni bil zajezen, kaj šele zatrt na območju celotne Evrope, ampak je krožil med državami. Šibka točka na stari celini je že poleti postal Balkan s krhkim zdravstvenim in epidemiološkim sistemom.
Junija je najprej prišlo do skoka okužb v Severni Makedoniji, zlasti na območju, kjer živijo Albanci, okužbe pa so se nato povečale tudi na Kosovu in v BiH, Črni gori in Srbiji. Prav iz teh balkanskih držav je nato že junija prihajalo do vnosa okužb tudi na območje Slovenije.
Vnosi okužb s pretokom delovne sile
Naša država, pa tudi nekatere druge države so namreč zelo povezane z balkanskimi državami zaradi pretoka delovne sile. Podobno je v Avstriji, kjer je v začetku decembra kancler Sebastian Kurz dvignil precej prahu z izjavo, da so okužbe v Avstrijo znova prinesli popotniki, ki so se vrnili iz tujine, in zlasti tisti, ki so poletje preživeli v svojih matičnih državah (mišljene so balkanske države in Turčija). Na Kurza so nato leteli očitki, da išče grešnega kozla za drugi val.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je pred tedni nekatere medije in politične stranke, tudi svoje koalicijske partnerje Zelene, razburil z izjavo (izrekel jo je v televizijskem intervjuju, v katerem je odgovarjal na vprašanja o vnovični rasti okužb v Avstriji), da so konec poletja zlasti ljudje s koreninami na Balkanu in Turčiji prinesli novi koronavirus v Avstrijo. Pozneje je Kurz pojasnil, da so vnosi okužb iz tujine poleti predstavljali tretjino novih okužb v Avstriji.
Balkanski val je že junija udaril tudi v Nemčiji, ko se v klavnicah podjetja Tönnies v kraju Rheda-Wiedenbrück v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija, kjer dela veliko delavcev iz Romunije in Bolgarije, izbruhnile okužbe z novim koronavirusom.
Avgusta v Nemčiji polovica okužb uvoženih
Seveda je treba tudi povedati, da delavci iz balkanskih držav, ki si služijo kruh na severu stare celine, večinoma delajo v panogah, kjer delovnega procesa v skladu s priporočili o socialni distanci ni mogoče opravljati na daljavo od doma, zaradi česar je tudi večja možnost okužbe in njenega širjenja.
Po podatkih nemškega Inštituta Roberta Kocha je bilo avgusta v Nemčiji odkritih 20.278 okužb s korono, od tega se jih je 10.378 okužilo v tujini. Na Kosovu 2.528, na Hrvaškem 1.797, v Turčiji 1.590 in BiH 528.
Strožji ukrepi v Nemčiji
Kot vemo, bo Nemčija ob koncu letošnjega leta in začetku prihodnjega leta uvedla strožje zapiranje javnega in gospodarskega življenja, s katerim želi preprečiti razmah pandemije.
Če je imel Drosten že februarja v precejšnji meri prav pri napovedih drugega jesenskega vala, pa se je februarja uštel pri napovedi, kdaj bo prišlo cepivo proti novemu koronavirusu. To naj bi v najboljšem primeru prišlo šele poleti 2021, je takrat menil zvezdniški virolog.
15