Bo po koncu pandemije spet prišlo obdobje razuzdanosti?

V letih 1914–1919 je človeštvo doživelo dve veliki katastrofi, ki sta zahtevali ogromno življenj ter precej spremenili življenje ljudi in njihovo vedenje. Najprej je v letih 1914–1918 divjala prva svetovna vojna, ki je odnesla okoli 15 milijonov ljudi, od tega okoli devet milijonov vojakov in okoli šest milijonov civilistov.

Španska gripa terjala več žrtev kot prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna je prinesla propad štirih cesarstev (avstrijskega, nemškega, ruskega in otomanskega), ustanovitev novih držav, vzpon komunizma in začetek svetovne prevlade ZDA.

Novice Bo na koncu zmagovalec "tretje svetovne vojne" Putin?

Še več mrtvih kot prva svetovna vojna je zahtevala španska gripa, ki je divjala leta 1918 in 1919. Novinarka Laura Spinney, ki pokriva področje znanosti, je leta 2017 objavila knjigo Pale rider: The spanish flu of 1918 and how it changed the world. Naslov knjige bi lahko prevedli kot Bledi jezdec: španska gripa leta 1918 in kako je spremenila svet. Pale rider (bledi ali beli jezdec) je v angleščini sopomenka za smrt.

Več deset milijonov mrtvih

V knjigi je Spinneyjeva zapisala, da je španska gripa v treh valovih (od pomladi 1918 do začetka leta 1919) okužila 500 milijonov ljudi oziroma kar vsakega tretjega človeka. Od teh je umrlo 50 milijonov ljudi (po drugih, blažjih ocenah pa nekaj več kot 20 milijonov). Morda je bilo žrtev še več, saj v tistih časih ni bilo zanesljivih diagnostičnih testov.

Španska gripa je vzela precej več življenj kot prva svetovna vojna. Po nekaterih ocenah vsaj 50 milijonov.

Pandemija španske gripe je zlasti morila med tistimi, ki so bolehali za jetiko ali imeli oslabljen organizem zaradi drugih bolezni. Prebivalstvo po pandemiji je bilo v povprečju bolj zdravo kot pred njo, saj so bolni, ki bi verjetno brez pandemije še nekaj časa živeli, umrli leta 1918 ali 1919 zaradi španske gripe.

Gripa je za sabo pustila veliko sirot

Glede na starost je španska gripa najbolj udarila po tistih, ki so bili stari med 20 in 40 let, kar je po svoje presenetljivo, saj gripa po navadi bolj prizadene otroke in starostnike. Posledica umiranja srednje generacije je bila, da je ostalo veliko sirot, poleg tega pa tudi veliko ostarelih ljudi zaradi smrti svojih odraslih otrok ni moglo več pričakovati njihove pomoči.

Novice Je skrivnostni koronavirus že pred leti moril po svetu?

Po nekaterih švedskih študijah so številne sirote, ker še ni bilo tako razvitega socialnega sistema, postale klateži, številni starostniki pa so morali v ubožnice.

Splavi in slabše zdravje novorojenčkov

Veliko nosečnic, ki so zbolele za špansko gripo, je doživelo spontane splave. Tudi otroci, ki so se rodili materam, ki so zbolele za gripo, so imeli pozneje slabše zdravje (zlasti težave s srcem) in menda tudi nižje umske sposobnosti, kar naj bi povzročilo razmah prestopništva. Generacijo, rojeno v času španske gripe, pa je nato v njihovih zgodnjih dvajsetih letih še čakala druga svetovna vojna.

Videoposnetek o posledicah španske gripe:

Ker znanstvena medicina v zahodnih državah ni mogla zajeziti pandemije španske gripe, so se ljudje v dvajsetih letih 20. stoletja zelo ogreli za alternativno medicino. Ta je najprej doživela razcvet v ZDA, od koder se je razširila po svetu. Prav obratno je bilo na Kitajskem, kjer so se ljudje odmaknili od alternativne medicine in postali bolj naklonjeni znanstveni medicini.

Krepitev javnega zdravstva

Španska gripa je tudi sprožila izboljšave zdravstvenega sistema. Okrepila sta se nadzor nad zdravstvenim stanjem ljudi in zbiranje podatkov o njihovem zdravstvenem stanju. Več denarja je šlo za razvoj javnega zdravstva. Hiter razvoj je doživela tudi epidemiologija.

Novice Skrivnostno cepivo, ki je ogromno Slovencem rešilo življenje

Pandemija sicer ni izbirala med bogatimi in revnimi, toda v povprečju je bolj udarila po revnih ljudeh. Leta 1918, ko je bila zelo v modi evgenika, je bilo v premožnih slojih zasidrano prepričanje, da so revni po svoji naravi pač bolj slabotnega zdravja in da so po svoje sami krivi, če bolj zbolevajo in umirajo za gripo, piše Spinneyjeva.

Razvratna dvajseta leta

Desetletje po prvi svetovni vojni in pandemiji španske gripe je v anglosaškem svetu znano tudi kot roaring twenties, rjoveča dvajseta v dobesednem slovenskem prevodu. Francozi so jim rekli années folles (slov. nora leta). To so bila leta dinamičnih družbenih sprememb in gospodarskega vzpona. Kratkotrajnega, kot se je bridko ugotovilo čez nekaj let.

Dvajseta leta v ZDA:

Zlasti v velikih zahodnih mestih se je zgodil razcvet džeza in norih zabav (med drugim opisanih v romanu Veliki Gatsby). To so bila – v primerjavi z obdobjem pred prvo svetovno vojno – tudi leta bolj sproščene spolnosti in manj zadržanega vedenja žensk.

Mestne ženske v dvajsetih letih

V dvajsetih letih so bile v modi krajše ženske pričeske, tudi ženska oblačila so se spremenila, postala so lahkotnejša. Krila so bila seveda krajša kot prej. Priljubljenost lahkotnejših oblačil je bila povezana tudi z novimi, bolj dinamičnimi plesi, ki jih je prinesla sodobna glasba.

Novice To je najnevarnejši otok v Evropi

Z oblačili, kot so bila v modi pred prvo svetovno vojno, bi se namreč meščanske mladenke na plesiščih težko udobno gibale v hitrem ritmu nove glasbe. Tudi kajenje in pitje alkoholnih pijač je postajalo med ženskami bolj priljubljeno. In tudi bolj družbeno sprejemljivo.

Pomanjkanje mladih moških

Po eni od razlag naj bi se zaradi velikega števila žrtev med mladimi moškimi v prvi svetovni vojni (k temu lahko prištejemo tudi dejstvo, da je v obdobju pandemije umrlo več moških kot žensk) v zahodnih družbah pojavilo spolno neravnovesje.

Dvajseta leta v Berlinu:

To naj bi bil razlog za bolj sproščeno vedenje žensk po prvi svetovni vojni. Če je pred prvo svetovno vojno ženska lahko uglajeno počakala, da k njej pristopi snubec, je v letih po prvi svetovni vojni s preveč pasivnim vedenjem lahko zaman čakala na bodočega moža. Morala je torej biti bolj dejavna, če ni hotela na koncu ostati sama.

Svet po pandemiji novega koronavirusa

Kakšen bo svet po koncu pandemije novega koronavirusa, še ne vemo. Tudi ne vemo zagotovo, kdaj se bo pandemija dokončno ustavila. Bolj črnogledi pravijo, da se bo zavlekla še v prihodnje leto, novi koronavirus pa bo nevaren še leta.

Novice Mož, ki je dolgo svaril pred drugim koronskim valom

V ameriški znanstveni reviji Science News so lani decembra povprašali nekaj znanstvenikov, kakšni bodo dolgoročni družbeni vplivi pandemije. Ameriški zgodovinar John M. Barry, ki je med drugim napisal knjigo o pandemiji španske gripe, pravi, da je vse odvisno od tega, kaj se bo zgodilo v prihodnjih mesecih.

Vse je odvisno od učinkovitosti cepiv in zdravil

Če bodo cepiva učinkovita, če bo imunost trajala leta, če bodo dostopna visoko učinkovita zdravila in če bo uporaba poceni antigenskih testov široka, potem ne bo velikih sprememb razen pogostejšega dela na daljavo in zmanjšanja števila majhnih podjetij, pravi Barry.

Pandemija in globalizacija:

Če pa bo virus ostal resna grožnja, bodo spremembe bolj globoke, in sicer v smeri bolj razkropljenega bivanja ljudi. To bo vplivalo na nepremičninski trg in notranjo ureditev prostorov, v katerih delajo in bivajo ljudje. Manj bo tudi množičnega javnega prevoza in več avtomobilov.

Glasbeni koncerti v živo in športne prireditve

Njegov zgodovinarski kolega Christopher McKnight Nichols pa meni, da se bo po koncu pandemije morda zgodila dramatična rast prostočasnih dejavnosti in množičnih srečanj, vključno z glasbenimi koncerti v živo in športnimi prireditvami.

Pri tem je razmere primerjal z dvajsetimi leti 20. stoletja. Takrat je v ZDA narasla priljubljenost poklicnih športov, kot sta bejzbol in ameriški nogomet. Podobno se je v Evropi v dvajsetih letih zelo razširil nogomet.

Slovo rokovanj in objemov?

Odprto pa po mnenju McKnighta Nicholsa ostaja vprašanje, ali se bodo po koncu pandemije ohranile nekatere družbene navade, ki smo jih pred pandemijo imeli za samoumevne, na primer rokovanje in objemanje.

Novice Njegovi starši so preživeli genocid, zdaj pa rešuje človeštvo

Novice Skorajda neopazna, a kljub temu najboljša v Evropi

Novice Država, ki je skoraj čudežno zaustavila covid-19