Torek, 9. 2. 2021, 22.28
2 leti, 10 mesecev
Bo na koncu zmagovalec "tretje svetovne vojne" Putin?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
33
Ruski predsednik Vladimir Putin je lahko zadovoljen s tem, kako hitro je Rusija razvila učinkovito cepivo proti novemu koronavirusu.
Ruski predsednik Vladimir Putin ima zadnje mesece precejšnje težave v Belorusiji, še večji trn v peti je v zadnjih mesecih postal tudi Aleksej Navalni. A z ruskim protikoronskim cepivom Sputnik V se mu nasmiha velika propagandna zmaga.
Ko se je februarja in marca lani po vsem svetu razdivjala pandemija novega koronavirusa, so nekateri boj proti temu nevidnemu sovražniku razglasili kar za tretjo svetovno vojno. Kmalu se je tudi začela tekma, katera država bo prej razvila učinkovito cepivo.
Kitajsko-ameriška tekma za cepivo
Sprva so bile oči uprte zlasti v Kitajsko in ZDA, dve največji gospodarstvi na svetu, ki sta bili za nameček zadnja leta zapleteni v trgovinsko vojno. Ker je nevarni virus izbruhnil na Kitajskem, je bilo morda logično pričakovati, da bodo imeli Kitajci prednost, saj virus najdlje poznajo.
Američane je tako lani spomladi že resno skrbelo, kaj se bo zgodilo, če bodo Kitajci cepivo razvili pred njimi. S tem bi Kitajci ne le dosegli večji svetovni prestiž, ampak pridobili tudi gospodarsko prednost pred ZDA. Kmalu so se pojavile primerjave s hladno vojno, ko sta Sovjetska zveza in ZDA tekmovali, kdo bo zmagal v vesoljski tekmi.
Trumpova nadsvetlobna hitrost
Tako je 15. maja lani takratni ameriški predsednik Donald Trump zagnal državno-zasebno partnerstvo za čim hitrejši razvoj cepiva proti koroni, ki je dobilo ime Operation warp speed. Pojem warp speed je izposojen iz znanstvenofantastične nanizanke Zvezdne steze in pomeni nadsvetlobno hitrost, torej hitrost, ki je nekajkrat večja od svetlobne hitrosti.
Trump je poskušal s tako imenovano operacijo warp čim prej priti do ameriškega cepiva proti novemu koronavirusu. Na njegovo smolo sta ameriški farmacevtski velikan Pfizer (ta sicer ni bil popolnoma vključen v operacijo warp) in nemško biotehnološko podjetje BioNTech šele po novembrskih predsedniških volitvah sporočila, da je njuno cepivo več kot 90-odstotno učinkovito. Pfizer-BioNTechu je istega meseca sledila še ameriška Moderna (s podobno učinkovitim cepivom), nato pa še Oxford in AstraZeneca z manj učinkovitim cepivom.
Že prej, marca lani, je zlasti v nemških medijih odjeknila novica, da poskuša Trump oziroma ZDA kupiti nemško biotehnološko podjetje CureVac, ki je začelo razvijati cepivo proti koronavirusu na temelju mRNK, da bi tako Američanom čim prej priskrbel cepivo.
Podobnost s tekmo za pristanek na Luni
Trump, ki so ga novembra lani čakale volitve, je seveda za vsako ceno hotel prvi na svetu razviti učinkovito cepivo proti novemu koronavirusu. S tem bi si seveda tudi precej izboljšal možnosti za zmago. Zaradi pandemije je namreč začel izgubljati podporo med ameriškimi volivci.
"Covidna vojna med ZDA in Kitajsko je videti kot tekma, kdo bo prvi pristal na Luni. To, da prvi razviješ cepivo, je postala tema nacionalnega ponosa," je maja lani za ameriški Business Insider povedal Lawrence Gostin, direktor inštituta za nacionalno in svetovno javno zdravstveno pravo na univerzi Georgetown.
Ruski Sputnik
Medtem ko so bile oči uprte zlasti v ZDA in na Kitajsko, kjer sta cepivi proti koronavirusu precej hitro razvijali podjetji Sinovac in Sinopharm, pa je bilo 11. avgusta v Rusiji registrirano cepivo proti novemu koronavirusu, ki je dobilo ime Sputnik V.
Še pred Rusijo je junija lani uporabo cepiva proti novemu koronavirusu v nujnih primerih dovolila Kitajska. Šlo je za cepivo CanSino podjetja Sinopharm. Kitajsko podjetje Sinovac pa je razvilo cepivo z imenom CoronaVac. Ti dve cepivi naj bi bili manj učinkoviti kot ruski Sputnik. Sinopharmovo naj bi bilo 79-odstotno učinkovito, Sinovacovo pa po brazilski raziskavi samo 50,4-odstotno učinkovito. Pred tedni je Rusija sporočila, da je ruski državni raziskovalni center Vector razvil cepivo EpiVacCorona, ki naj bi bilo stoodstotno učinkovito.
Cepivo Sputnik V je razvil moskovski državni raziskovalni inštitut za epidemiologijo in mikrobiologijo Gamaleja, ki nosi ime po ruskem (sovjetskem) zdravniku in mikrobiologu ukrajinskih korenin Nikolaju Gamaleju (1859–1949). Da so razvili učinkovito cepivo proti koronavirusu, je inštitut javno objavil že maja.
Nezaupanje in prva naročila
Cepivo so v Rusiji začeli množično izdelovati avgusta, uradno dovoljenje za proizvodnjo in uporabo pa je dobilo septembra, in to kljub temu, da cepivo še ni bilo preizkušeno v tretji fazi kliničnega testiranja. Kmalu so začela prihajati tudi prva naročila iz drugih držav, med drugim tudi iz Madžarske in Srbije (menda imajo Rusi do zdaj naročil za več kot milijardo odmerkov cepiva).
Glede na to, da Rusija v zahodnih očeh ne velja za kakšno znanstveno-tehnološko velesilo, je bilo na Zahodu o učinkovitosti in varnosti cepiva veliko pomislekov in nezaupanja.
Študija, ki je presenetila Zahod
Zato je bilo kar veliko presenečenje, ko je bil 2. februarja v ugledni britanski medicinski reviji The Lancet objavljen članek, da ima Sputnik V 91,6-odstotno učinkovitost in da nima nobenih nenavadnih stranskih učinkov. Cepivo je učinkovito tudi pri starejših od 60 let.
Cepivo Sputnik, ki ima uradno ime Gam-COVID-Vac, je razvil moskovski inštitut Gamaleja, ki ga vodi mikrobiolog Aleksander Gintsburg (na fotografiji). Ta inštitut je imel že v času Sovjetske zveze vodilno vlogo pri pripravah za zaustavljanje epidemij, ki bi se širile v državo iz tujine. Prav tako je imel osrednjo vlogo pri obrambi Sovjetske zveze pred morebitnim vojaškim napadom z biološkim orožjem.
Toda če vemo, da se je Rusija že v sovjetskih časih začela v obdobju hladne vojne pripravljati na morebitno biološko vojno, potem hiter razvoj učinkovitega cepiva proti novemu koronavirusu morda ni tako veliko presenečenje.
Sovjetska zgodovina Inštituta Gamaleja
Inštitut Gamaleja je bil namreč središče sovjetske obrambe pred morebitnim biološkim napadom tuje države, pa tudi v primeru epidemije. Tu je imela sedež komisija z malce nenavadnim imenom – komisija za peto težavo. Naloga inštituta je bila tudi izdelava cepiv.
Ta komisija, katere delo je bilo varovano kot vojaška skrivnost, je po nekaterih podatkih začela delovati v petdesetih letih prejšnjega stoletja, po drugih podatkih pa v sedemdesetih letih (vir: Raymond A. Zilinskas, The anti-plague system and the soviet biological warfare program; sl. Protikužni sistem in sovjetski biološki vojaški program).
Putinova propagandna zmaga
Pomenljivo je tudi, da je rusko cepivo proti novemu koronavirusu dobilo ime Sputnik V. Sputnik je bilo namreč ime satelita, ki ga je Sovjetska zveza poslala v orbito leta 1957. To je bil prvi umetni satelit v orbiti (pozneje so sledili še trije Sputniki) in je bil propagandni simbol takratne vesoljske tehnološke premoči komunistične Sovjetske zveze nad kapitalističnimi ZDA.
Putin se mora zadnje dneve spopadati z množični protesti, ki so v več mestih izbruhnili po aretaciji Navalnega.
Seveda je uspešen razvoj cepiva tudi velik uspeh za Putina. Ta je od leta 2014, ko je Rusija zasedla in priključila ukrajinski polotok Krim, na bojni nogi z Zahodom. Precej težav ima zadnje mesece tudi v tesni zaveznici Belorusiji.
Težave z Belorusi in Navalnim
Tu se je njegovemu varovancu, beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku, po domnevno prirejenih predsedniških volitvah uspelo obdržati v sedlu s pomočjo policijskega nasilja in dejstva, da mu Putin krije hrbet.
Velik trn v peti za Putina je tudi ruski opozicijski vodja Aleksej Navalni. Ta naj bi bil avgusta lani zastrupljen z živčnim bojnim strupom novičok (še en uspešen znanstveni izdelek sovjetskih korenin), januarja letos pa so ga v Rusiji aretirali po njegovi vrnitvi z zdravljenja v Nemčiji.
Evropska unija v zagati
Aretacija Navalnega in ruska podpora Lukašenku sta seveda sprožili kritičen odziv Evropske unije, ki pa se je znašla v precej veliki zagati. Ker Evropska unija potrebuje za precepljenost svojega prebivalstva čim prej čim več cepiva, mora hkrati sodelovati s Putinovo Rusijo.
Madžarska je prva članica EU, v kateri bo dovoljena uporaba ruskega Sputnika, in to kljub temu, da Evropska agencija za zdravila (EMA) ruskega cepiva še ni odobrila. Madžarska je že naročila dva milijona odmerkov cepiva, ki naj bi jih prejela v treh mesecih.
Nemška kanclerka Angela Merkel se je tako o cepivu Sputnik V že pogovarjala s Putinom, za medije pa je dejala, da je vsako cepivo dobrodošlo. Zelo je uporabi ruskega cepiva naklonjen tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz.
Bodo Avstrijci izdelovali Sputnik?
Ta je prepričan, da bi morala Evropska agencija za zdravila (EMA) odobriti uporabo ruskega in kitajskega cepiva. V primeru odobritve je Avstrija tudi pripravljena izdelovati omenjeni cepivi
Nemški časnik Die Welt pa je pred dnevi ob zgodbi o Sputniku V izvedel primerjavo z epidemijo smrtno nevarne otroške paralize. Leta 1961, ko je v Zahodni Nemčiji divjala epidemija otroške paralize, je namreč vodja komunistične Vzhodne Nemčije Willi Stoph zahodnonemškemu kanclerju Konradu Adenauerju poslal telegram.
Vzhodnonemški komunisti ponudili cepivo
V telegramu je Stoph Zahodni Nemčiji ponudil tri milijone odmerkov cepiva proti otroški paralizi. Vzhodni Nemci so cepivo imeli, ker so bili satelit Sovjetske zveze. Ta je od leta 1959 začela množično izdelovati cepivo proti otroški paralizi (cepivo je bilo mogoče pokapati na kocko sladkorja in ga tako zaužiti).
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je v pogovoru za nemški Welt am Sonntag dejal, da odobritev ruskega in kitajskega cepiva v EU ne bi smela biti "geopolitični tabu", saj je treba čim prej dobiti čim več cepiv, pri čemer je vseeno, kdo jih je razvil.
Ta način izdelave in uporabe cepiva je sicer prvi razvil ameriški virolog Albert Sabin, ki se je rodil leta 1906 v takratni carski Rusiji. Tovrsten način uporabe cepiva je bil manj boleč od injekcije, zaradi česar je bilo pri otrocih manj odpora.
Zahodnonemška zavrnitev vzhodne pomoči
Cepljenje proti otroški paralizi se je tako po Sabinovi metodi v Vzhodni Nemčiji začelo leta 1960 in število obolelih je kmalu precej upadlo. V ZDA so začeli prve otroke poskusno cepiti po tej metodi šele aprila 1960 v mestu Cincinnati (tu je deloval Sabin).
Zahodna Nemčija je na koncu vzhodnonemško ponudbo iz leta 1961 zavrnila z razlago, da ne more zaupati izsledkom študije o učinkovitosti in varnosti cepiva, ki prihaja s komunističnega Vzhoda. Šele leta 1962, ko so ZDA dovolile uporabo cepiva po Sabinovi metodi, so cepljenje po tej metodi začeli tudi v Zahodni Nemčiji.
33